VSL sklep I Ip 2249/2010

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanih 1. in 2. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika in mu naložilo povrniti upnici v osmih dneh od prejema tega sklepa 121,18 EUR stroškov ugovornega postopka (1. in 2. točka izreka), višji upničin zahtevek za povrnitev stroškov ugovornega postopka pa je zavrnilo (3. točka izreka).

Proti sklepu se je pravočasno pritožil dolžnik po pooblaščenki, iz vsebine pritožbe pa je razvidno, da sklep izpodbija v 1. in 2. točki izreka, torej v delu, v katerem je odločitev zanj neugodna. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo odločanje, upnici pa naj se naloži dolžniku povrniti stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V pritožbi navaja, da je vložil ugovor prenehanja terjatve zaradi pobotanja (materialnopravni pobot) in predložil izjavo o pobotu z dne 08. 10. 2008, na podlagi katere je terjatev po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 000/00 z dne 17. 06. 2008 pobotal s škodo, ki je nastala dolžniku po sklepu Okrajnega sodišča opr. št. Ig 000/00 z dne 08. 06. 2000. Terjatev je torej pobotana na dan 08. 10. 2008, torej pred izdajo sklepa o izvršbi v obravnavani zadevi in torej ne gre za procesno pobotanje. Pojasnjuje, da tečeta zoper upnico dva kazenska postopka, v obeh je prijavil odškodninski zahtevek. Po stališču dolžnika bi bilo absurdno, da bi moral plačati upnici stroške 1.204,74 EUR, ki so nastali zaradi izterjave dolga upnice, povzročeni pa so z njenim kaznivim dejanjem, pri čemer dolžnik ni mogel izterjati svojega zneska dolga 485.870,95 EUR zaradi dejanj upnice, ki so kazniva dejanja. Terjatev je torej prenehala na podlagi enostranske izjave dolžnika 08. 10. 2008, podrejeno pa uveljavlja, da upnica ne more terjati terjatve, ki je nastala s kaznivim dejanjem. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Upnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da v konkretnem primeru niso podani pogoji za pobot, saj dolžnik do upnika nima nobene denarne terjatve, ki bi bila pobotljiva, ker so zatrjevane terjatve dolžnika do upnika sporne, nezapadle ter nedokazane oziroma neobstoječe. Kazenski postopek K 00/2000 sploh še ni pravnomočno zaključen, zato sodba nima pravnih učinkov. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Višje sodišče sicer pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ne more uveljavljati v pobot spornih terjatev (v konkretnem primeru so to terjatve, ki jih je uveljavljal v premoženjskopravnih zahtevkih v kazenskih zadevah in o teh zahtevkih (še) ni bilo pravnomočno odločeno), v tem delu se sklicuje na pravilne razloge sodišča prve stopnje in jih ne bo ponavljalo. Pritrditi pa je treba pritožniku, da je v ugovoru uveljavljal prenehanje terjatve zaradi pobota že na podlagi pobotne izjave z dne 08. 10. 2008, torej izjave, ki je bila dana pred vložitvijo predloga za izvršbo v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je namreč štelo, da dolžnik šele v tem izvršilnem postopku ugovarja prenehanje terjatve z uveljavljanjem svoje terjatve v pobot, in ker hkrati uveljavlja svojo terjatev do upnice tudi v izvršilnem postopku, opr. št. Ig 000/00, ki ga je sam sprožil, je nastopila litispendenca. Le če bi bilo tako, kot je štelo sodišče prve stopnje, bi v primeru teka drugega izvršilnega postopka, začetega za predlog dolžnika iz obravnavane zadeve, obstajala ugotovljena procesna ovira. Ker pa dolžnik uveljavlja prenehanje terjatve na podlagi pobotne izjave, podane pred vložitvijo predloga za izvršbo, ne uveljavlja pobota šele v izvršilnem postopku in zato litispendenca ni podana. Višje sodišče le še pripominja, da se dolžnik v ugovoru sklicuje na sklep o izvršbi Ig 000/00 z dne 08. 06. 2000, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine in hkrati pomeni izvršilni naslov, iz razlogov izpodbijanega sklepa, niti iz podatkov v spisu, pa ni razvidna ugotovitev, da izvršilni postopek Ig 000/00 pri Okrajnem sodišču v Sežani še teče, kar je pogoj za obstoj litispendence.

Zaradi nepravilnega razumevanja ugovora se sodišče prve stopnje ni nadalje vsebinsko ukvarjalo z vprašanjem prenehanja terjatve na podlagi pobotne izjave z dne 08. 10. 2008 . Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijani 1. in posledično 2. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje vsebinsko presoja utemeljenost ugovora iz razloga po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in o ugovoru ponovno odloči.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo, to je za nov sklep o ugovoru dolžnika (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi je na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZIZ višje sodišče odločilo po sodnici posameznici, saj ne gre za pritožbo zoper sklep, o kateri bi v skladu z navedeno določbo moralo sodišče odločiti v senatu treh sodnikov.