VSL sklep Cst 56/2011

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom F. B., ..., Ptuj, ki je bil ob izdaji izpodbijanega sklepa vpisan v Poslovni register RS kot podjetnik B. F., s.p., ..., Markovci (1. točka izreka). Za stečajno upraviteljico je imenovalo A. M. (2. točka izreka), ki naloge in pristojnosti upravitelja v postopku opravlja prek pravnoorganizacijske oblike mag. M. A. – odvetnica (3. točka izreka).

Zoper sklep se je pravočasno, iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 121. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP), pritožil dolžnik. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita napačno vročitev predloga za začetek osebnega stečaja. Navaja, da je v svoj domači nabiralnik na naslovu ..., Ptuj prejel obsežno kuverto s sodišča, na kateri je bilo, kot naslovnik, navedeno njegovo podjetje – B. F., s.p. Pošiljko je vrnil sodišču s pripisom, da je poslovni naslov podjetja ..., Markovci in naj se pošiljka pošlje tja. Na naslov podjetja ni prispela nobena pošiljka, dne 23. 01. 2011 pa je dolžnik na domači naslov prejel sklep o začetku osebnega stečaja.

ZFPPIPP v prvem odstavku 121. člena določa, da se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki z ZFPPIPP niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Ker ZFPPIPP določb o načinu vročanja ne vsebuje, je potrebno uporabiti določbe ZPP. Le-ta v tretjem odstavku 139. člena določa, da se subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Nobenega dvoma ni, da je bil dolžnik v času vročanja predloga za začetek osebnega stečaja v Poslovni register RS vpisan kot podjetnik B. F., s.p., ..., Markovci. S kuverte in povratnice, ki se nahajata v spisu Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. St 1687/2010, je razvidno, da je Okrožno sodišče na Ptuju „predlog z dne 04. 11. 2010 s prilogami“ in „poziv z dne 16. 11. 2010“ dolžniku pravilno vročalo na naslov „B. F., s.p., ..., Markovci“. Sodnega pisanja naslovnik, kot izhaja s poštne štampiljke (pošta Markovci) na kuverti, ni dvignil. Pošiljka se je nato vrnila Okrožnemu sodišču na Ptuju, ki je vročitev odredilo. Zato je na kuverti prečrtano „2281 Markovci“ in dopisano „2250 Ptuj“. Pritožbeno sodišče sodi, da dolžniku dokazov, ki se nahajajo v sodnem spisu in dokazujejo pravilnost vročitve predloga za začetek stečajnega postopka, s pritožbo ni uspelo izpodbiti.

Tudi sicer pa pritožbeno sodišče dolžnika opozarja na določilo šestega odstavka 139. člena ZPP, da se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Glede na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik pisanje sodišča, na katerem je bilo, kot naslovnik navedeno njegovo podjetje – B. F., s.p., prejel na svojem domačem naslovu. Naslovnik pisanja, četudi označen kot samostojni podjetnik, je lahko le fizična oseba F. B., saj je glede na definicijo v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja (šesti odstavek 3. člena ZGD-1). To pomeni, da se, čeprav je dolžnik pisanje prejel na domačem naslovu, na kršitev pravil o vročanju ne more sklicevati.

Pritožnik nadalje izpodbija domnevo insolventnosti. Navaja, da njegovo premoženje bistveno presega vrednost terjatve, ki jo ima predlagatelj do njega.

Tretji odstavek 235. člena ZFPPIPP določa, da če dolžnik v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek postopka niti ne ugovarja, da je insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ne vloži zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. Glede na to, da v obravnavanem primeru dolžnik v 15 dneh od prejema predloga za začetek postopka, pri čemer velja fikcija vročitve, ni izjavil ničesar se domneva, da je insolventen, zato je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem (2. točka 239. člena v zvezi s tretjim odstavkom 235. člena ZFPPIPP). Ta domneva ima značilnost izpodbojne domneve. Izpodbija jo lahko vsak družbenik dolžnika (tretji odstavek 234. člena v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZFPPIPP). Sam dolžnik pa domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, tako kot v obravnavanem primeru, s pritožbo (ali drugim pravnim sredstvom) ne more izpodbijati (prim. N. Plavšak: ZFPPIPP Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana, 2008, str. 175).

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.