VSK sklep Cpg 107/2010

Pritožbi subjekta vpisa se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugodi pritožbi zoper sklep z dne 5.2.2010 o zavrženju predloga za vpis in se ta sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po registrskem sodniku zavrnilo pritožbo proti sklepu sodnega referenta z dne 5.2.2010, s katerim je bil zavržen predlog za vpis v sodni register spremembe družbenika, firme, sedeža, zastopnika in družbene pogodbe. V razlogih je navedlo, da je na poslovnem deležu družbenika J.K. od 18.11.2008 vpisana zaznamba sklepa o izvršbi, s tem sklepom je družbeniku prepovedano razpolaganje z njegovim deležem, pogodba o prodaji poslovnega deleža v obliki notarskega zapisa, s katero je J.K. prodal svoj poslovni delež, pa je bila dne 10.3.2009 sklenjena v nasprotju z navedeno prepovedjo, zaradi česar je brez učinka in je ni mogoče upoštevati.

Proti navedenemu sklepu je subjekt vpisa vložil pritožbo in predlagal njegovo spremembo, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Navaja, da je prejel odredbo sodišča z dne 19.1.2010, s katero je bil pozvan, da naj zaznambo sklepa o izvršbi izbriše iz poslovnega deleža ali pa naj pridobi soglasje upnika za izvedbo posla. Vendar pa sodišče za te zahteve ni imelo nobene podlage. Sodišče ni upoštevalo, da je vpis v sodni register spremembe družbenikov zgolj deklaratorne narave, kar pomeni, da sprememba družbenika učinkuje že pred tem, ob izpolnitvi zakonskih pogojev, in sicer sklenitvi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža v obliki notarskega zapisa in prijavi ter dokazu pridobitve poslovodji. Kakšno soglasje upnika ni potrebno že zato, ker zakon določa, da tudi v primeru odsvojitve poslovnega deleža ostanejo še naprej vse obremenitve, ki so vpisane in se za morebitne upnike nič ne spremeni, menja se zgolj lastništvo. Kakšna prepoved prenosa poslovnega deleža niti J.K. in niti M.C. ni bila znana, ni bila vpisana v sodnem registru in zato ni mogla učinkovati.

Pritožba subjekta vpisa je utemeljena.

Registrsko sodišče je zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ajdovščini, opr.št. VL 1 z dne 11.11.2008, ki je bil izdan zoper dolžnika D., J.K., s.p., in s katerim je bila dovoljena izvršba na dolžnikovem poslovnem deležu pri subjektu vpisa D.I., d.o.o., vpisalo v sodni register 18.11.2008. Ta zaznamba je bila vpisana na podlagi 3. odst. 165. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in je z njo upnik v izvršilnem postopku pridobil zastavno pravico na deležu dolžnika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež.

Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur.l. RS, št. 43/2007 s sprem.) v 2. odst. 47. čl. določa, da je treba predlogu za izbris pravice tretjega na poslovnem deležu, ki je bila ustanovljena s pravnim poslom, priložiti overjeno izjavo imetnika te pravice, da dovoljuje njen izbris ali pravnomočno sodbo, s katero je sodišče odločilo, da je ta pravica prenehala. Vendar pa v predmetni zadevi ne gre za takšen primer, ker temelj vpisu zgoraj navedene zaznambe ni bil pravni posel, ampak odločba sodišča (sklep o izvršbi). Zato sklicevanje na navedeno uredbo kot podlago za izdajo odredbe z dne 19.1.2010 ne bi moglo biti utemeljeno, poleg tega pa niti zakon za primer, kakršen je obravnavani, ne zahteva predložitve takšne izjave.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da se ureditev v 3. odst. 165. čl. ZIZ (po katerem pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež), ne nanaša na primer iz 2. odst. (po katerem s sklepom o izvršbi sodišče prepove družbeniku razpolagati z njegovim deležem), ker da ne bi imelo nobenega smisla prepovedi iz 2. odst. izničiti z določbo 3. odst. Vendar pa pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje v tem delu, saj gre pri ureditvi iz 2. odst. 165. čl. za to, da je s tem, ko sodišče s sklepom o izvršbi prepove družbeniku razpolagati z njegovim deležem, opravljen rubež tega deleža (tako kot se npr. po 107. čl. ZIZ rubež terjatve sestoji tudi iz prepovedi dolžniku, da razpolaga s terjatvijo).

Zakon ne določa, da ima prepoved razpolaganja iz 2. odst. 165. čl. ZIZ kakšne drugačne učinke mimo zgoraj navedenega (rubež) oziroma da ima vpis te prepovedi v sodnem registru kakšne posebne učinke (tako kot npr. vpis prepovedi razpolaganja z nematerializiranimi vrednostnimi papirji, ki jo na podlagi 4. odst. 163. b čl. ZIZ hkrati s sklepom o izvršbi vpiše klirinško depotna družba pri nematerializiranih papirjih in ki glede na učinke prepovedi razpolaganja napotuje na smiselno uporabo določb zakona o nematerializiranih vrednostnih paprjih – ta pa v 37. čl. določa, da brez soglasja osebe, v korist katere je prepoved vpisana, nematerializiranega vrednostnega papirja ni dovoljeno prenesti na račun novega imetnika).

Registrsko sodišče je zaznambo vpisalo na podlagi sklepa o izvršbi, ki med drugim vsebuje prepoved družbeniku razpolagati s poslovnim deležem v subjektu vpisa. V tem postopku ni mogoče upoštevati pavšalne pritožbene trditve, da J.K., ki je dolžnik v izvršilnem postopku, iz katerega izvira vpis zaznambe v sodni register, ni bila znana prepoved prenosa poslovnega deleža. Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da pomeni sklenitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža razpolaganje v nasprotju s prepovedjo, vendar pa 2. odst. 86. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) določa, da če je sklenitev določene pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen če ni v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice; ob tem, da je v obravnavanem primeru pridobitelj poslovnega deleža na podlagi sporne pogodbe postal družbenik že ob izpolnitvi pogojev iz 3. odst. 481. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in 1. odst. 482. čl. ZGD-1, in to ne bi postal šele ob vpisu spremembe družbenika v sodni register.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. tč. 39. čl. Zakona o sodnem registru (ZSReg), pritožbi subjekta vpisa ugodilo in odločilo tako, kot je navedeno v izreku.