VSRS Sklep VIII Ips 112/2011

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje pred drugim senatom.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu, razveljavilo volitve v svet delavcev družbe L. d. d. z dne 5. 2. 2010 in nasprotnemu udeležencu naložilo, da jih je dolžan ponoviti v 60 dneh. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da je S. B. na volitvah dobila največ glasov. Ker je na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi opravljala delo nadomeščanje vodje proizvodnje, sploh ni imela aktivne in pasivne volilne pravice. Gre za kršitev določil 12. in 13. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju – ZSDU (Ur. l. RS, št. 42/1993 in naslednji), ki je bistveno vplivala na volilni rezultat.

2Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je predlog zavrnilo. Obrazložilo je, da je S. B. imela aktivno in pasivno volilno pravico v svet delavcev, saj aneks k pogodbi o zaposlitvi ni bil sklenjen na podlagi 72. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji).

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se določbe 12. in 13. člena ZSDU v zvezi 72. členom ZDR in 10. členom Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Ur. l. RS, št. 42/2006 in naslednji) razlagajo jezikovno preozko le za poslovodne delavce in prokuriste. S. B. bi se morala šteti med vodilne delavce, saj ima aktivno vlogo pri upravljanju in soodločanju pri delodajalcu. Volilna pravica v svet delavcev bi morala biti omejena ne samo za člane poslovodstva, ampak tudi za druge t. i. vodilne delavce (direktorje sektorjev, vodje proizvodnih obratov). Delodajalec se je z izdelavo plakatov in kritjem stroškov volilne kampanje S. B. nedopustno vmešal v volitve sveta delavcev, sodišče druge stopnje pa se do tega ni opredelil, zato je kršilo 8. točko 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

4Revizija je bila v skladu z 375. členom ZPP vročena nasprotnemu udeležencu, ki je nanjo odgovoril in predlagal, da naj jo Vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5Revizija je utemeljena.

6Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7Drugi odstavek 12. člena ZSDU določa, da direktor, delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR ter prokuristi (v nadaljnjem zakonskem besedilu: vodilno osebje) nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. V nadaljevanju ZSDU v 13. členu postavlja za pasivno volilno pravico biti izvoljen v svet delavcev kot pogoj aktivno volilno pravico in 12 mesecev nepretrganega delovnega razmerja v družbi. V 72. členu ZDR so omogočene posebnosti pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s poslovodnimi osebami in prokuristi. V skladu z 10. členom ZGD-1 se za poslovodstvo štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle. Pri delniški družbi sta to lahko uprava ali upravni odbor. Delodajalec L. d. d., pri katerem so potekale sporne volitve v svet delavcev, je organiziran kot delniška družba. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da S. B. nima sklenjene pogodbe v skladu z 72. členom ZDR, da ni članica poslovodstva L. d. d. in da v tej družbi ne opravlja prokure. Zato je bilo po presoji revizijskega sodišča pravilno odločeno, da je imela aktivno in pasivno volilno pravico za svet delavcev.

8Revident pa utemeljeno ugovarja, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do njegovih navedb v odgovoru na pritožbo o delodajalčevi podpori S. B. v predvolilni kampanji. Sodišče druge stopnje bi moralo presoditi in se izrecno opredeliti do navedbe, da je delodajalec v predvolilni kampanji podprl določenega delavca. Če je do takšne podpore res prišlo, pa se mora presoditi, ali bi ta glede na svojo vrsto in težo vplivala na zakonitost in pravilnost volitev (prvi odstavek 53. člena ZSDU). Sodišče druge stopnje se namreč mora v pritožbenem postopku opredeliti do navedb, ki so odločilne za presojo (prvi odstavek 360. člena ZPP). Z nepresojo odločilne navedbe v odgovoru na pritožbo je bila bistveno kršena 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, saj revizijsko sodišče v tem delu ni moglo preizkusiti izpodbijane sodbe.

9Ker je zaradi navedenega revizija utemeljena, ji je revizijsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 379. člena ZPP ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo, zadevo pa vrača sodišču druge stopnje v novo sojenje, ki mora odločiti v drugem senatu (356. člen v zvezi s 383. členom ZPP). Sodišče druge stopnje bo moralo v novi sestavi ponovno odločiti o pritožbi nasprotnega udeleženca in pri tem presoditi navedbe predlagatelja iz odgovora na pritožbo.

10Odločitev o revizijskih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.