12. člen ZSDU

Napačno je pritožbeno stališče nasprotne udeleženke, da začne 8-dnevni rok iz prvega odstavka 53. člena ZSDU, po katerem v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo sodno varstvo na pristojnem sodišču, teči od dneva razpisa volitev. Ta rok začne teči od dneva objave rezultatov volitev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za razpis nadomestnih volitev predstavnikov delavcev v svet osnovne šole pristojen svet šole in ne nasprotna udeleženka. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za takšno kršitev predpisanega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost nadomestnih volitev.

Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za njeno izdajo po 318. členu ZPP. Pravilno je ugotovilo, da nasprotni udeleženec na predlog predlagateljice, ki mu je bil pravilno vročen v odgovor dne 4. 6. 2021, ni odgovoril, da predlog v delu, kjer predlagateljica zahteva odpravo sklepa o zavrnitvi njene kandidature za članico sveta delavcev, ne nasprotuje ne prisilnim predpisom in tudi ne moralnim pravilom in da utemeljenost predloga izhaja iz dejstev, ki so v njem navedena, in niso v nasprotju s predloženimi dokazi in tudi s splošno znanimi dejstvi ne.

V družbi so aktivno volilno pravico na volitvah v svet delavcev podelili tudi direktorju in štirim poslovodnim osebam. To je v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena ZSDU, ki določa, da direktor in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR, poleg njih pa tudi prokuristi, nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. Kandidati za člane sveta delavcev niso imeli pisnega predloga vsaj devetih delavcev z aktivno volilno pravico, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena ZSDU. V družbi je bilo zaposlenih od 50 do 300 delavcev, zato bi moralo glede na drugo alinejo prvega odstavka 27. člena ZSDU predlagatelje predlagati najmanj 9 delavcev z aktivno volilno pravico (do česar pa ni prišlo). Te bistvene kršitve postopka volitev v svet delavcev zadostujejo za ugotovitev, da so bile volitve nezakonite, saj so te kršitve vplivale oziroma bi nedvomno lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.

V drugem odstavku 12. člena ZSDU so taksativno določeni tisti, ki nimajo aktivne volilne pravice, in sicer so to direktor, prokuristi in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR. Slednji so torej vodilno osebje po ZSDU in glede na 13. člen ZSDU nimajo pasivne volilne pravice. ZSDU v 1.a členu pojasnjuje, da „direktor“ po tem zakonu pomeni poslovodstvo, kakor ga določa zakon, ki ureja gospodarske družbe (a točka 1.a člena ZSDU). Po določbi 72. člena ZDR lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe in prokuristi. Izvoljena predstavnica delavcev ni bila članica uprave oz. upravnega odbora delniške družbe ali prokuristka niti ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi po 72. členu ZDR, zato je imela pasivno volilno pravico.

Četudi je kandidatka za volitve v svet delavcev po pogodbi o zaposlitvi opravljala dodatna dela in naloge nadomeščanja vodje proizvodnje, ni štela za vodilno delavko. V času volitev je zato imela aktivno volilno pravico.

Finančna in propagandna podpora posameznim kandidatom za volitve v svet delavcev s strani delodajalca lahko predstavlja kršitev postopka volitev, v kolikor se ugotovi, da je vplivala oz. bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev.

Ker S. B. ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR, niti ni bila članica poslovodstva niti ni v družbi opravljala prokure, je imela aktivno in pasivno volilno pravico za svet delavcev. Sodišče druge stopnje bi moralo presoditi in se izrecno opredeliti do navedbe v odgovoru na pritožbo o tem, da je delodajalec v predvolilni kampanji podprl določenega delavca. Če je do takšne podpore res prišlo, se mora presoditi, ali bi ta glede na svojo vrsto in težo vplivala na zakonitost in pravilnost volitev.

Osebe, ki niso niti kandidati niti predlagatelji kandidatov, ne morejo biti predlagatelji v kolektivnem delovnem sporu zaradi razveljavitev volitev. Predlog, ki ga vložijo, se zavrne. Volitve niso nezakonite, če predčasne volitve trajajo več kot en dan, na primer en teden.

Četudi je kandidatka za članico sveta delavcev v času izvedbe volitev nadomeščala vodilno delavko, to ne pomeni, da ni imela pasivne volilne pravice, saj njena pogodba o zaposlitvi (skupaj z aneksi k pogodbi o zaposlitvi, ki so se nanašali na nadomeščanje) ni imela elementov pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo.

Četudi je kandidatka za članico sveta delavcev v času izvedbe volitev nadomeščala vodilno delavko, to ne pomeni, da ni imela pasivne volilne pravice, saj njena pogodba o zaposlitvi (skupaj z aneksi k pogodbi o zaposlitvi, ki so se nanašali na nadomeščanje) ni imela elementov pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo.

Aktivna volilna pravica za člana sveta delavcev ne pripada vodilnim delavcem oz. vodilnemu osebju, tudi če ti niso izrecno določeni kot delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 12. člen ZSDU določa, kot osebe brez aktivne volilne pravice, le direktorja, delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter prokuriste, vendar je jasno, da tudi ostali vodilni delavci, celo brez posebnega statusa delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, že zaradi svojega položaja sodelujejo ali aktivno vplivajo na upravljanje gospodarski družb in soodločanje s strani uprave teh družb, zato ni nobene potrebe, da bi svoje sodelovanje pri upravljanju družbe izvajali tudi preko predstavnikov delavcev, sveta delavcev, zbora delavcev ali delavskega zaupnika.