VSRS Sodba II Ips 184/2009

Revizija se zavrne.

1Tožnica zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo toženka kot zakonita zastopnica obvladujoče družbe A. d.o.o. (prej B. d.d.) povzročila tožnici kot upnici družbe L. d.o.o. (podrejena družba). Toženka naj bi namreč s škodljivimi ravnanji povzročila stečaj družbe L. d.o.o. Škodo tožnice predstavlja znesek terjatev, ki ga ne bo dobila poplačanega v stečaju družbe L. d.o.o. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnice v celoti zavrnilo. Presodilo je, da med družbama A. d.o.o. in L. d.o.o. ni koncernskega razmerja, prav tako pa naj tožnica ne bi dokazala škode.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da med družbama ni razmerja koncerna, z vprašanjem obstoja škode pa se ni ukvarjalo.

3Revizijo vlaga tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da sta družbi A. d.o.o. in L. d.o.o. povezani družbi. Prav tako se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ni izkazala škode. Po drugem odstavku 476. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) zastopniki družbe odgovarjajo kot solidarni dolžniki, kar pomeni, da v trenutku, ko zapade terjatev do glavnega dolžnika, zapade terjatev tudi do poroka. Nadalje meni, da bi morali sodišči presojati toženkino odgovornost še z vidika splošne odškodninske odgovornosti. Predlaga, da se reviziji ugodi ter se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se njenemu zahtevku v celoti ugodi.

4Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5Revizija ni utemeljena.

6Ne glede na spornost stališča sodišč druge in prve stopnje, da med družbama A. d.o.o. in L. d.o.o. ni koncernskega razmerja, je odločitev materialnopravno pravilna. Tretji odstavek 476. člena ZGD določa, da lahko upniki odvisne družbe uveljavljajo odškodninske zahtevke, če jih odvisna družba ne more poplačati. Začetek stečajnega postopka načeloma res pomeni, da upnik ne bo poplačan v celoti, vendar mu to še ne omogoča uveljavljanja odškodninskega zahtevka. Te določbe namreč ni mogoče razlagati tako, da že samo dejstvo, da upnik ve, da ne bo poplačan v celoti, omogoča vložitev odškodninskega zahtevka. Potrebno je upoštevati tudi prvi odstavek 311. člena ZPP, na podlagi katerega sme sodišče naložiti toženi stranki določeno dajatev le, če ta zapade do konca glavne obravnave. Zahtevki, ki jih uveljavljajo upniki do obvladujoče družbe in njenih zastopnikov, pa niso terjatve, ki jih imajo do odvisne družbe, temveč odškodninske terjatve za škodo, ki jo obvladujoča družba oziroma njeni zastopniki povzročijo upnikom odvisne družbe. Odškodninska obveznost pa zapade šele, ko je znan obseg škode (186. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju: ZOR). Ob ugotovitvi, da v času sojenja na prvi stopnji stečajni postopek družbe L. d.o.o. še ni bil zaključen, odškodninska terjatev tožnice v konkretnem primeru še ni zapadla. Tožnica bo namreč šele z zaključkom stečajnega postopka vedela, v kolikšni meri bodo poplačane njene terjatve, torej kolikšen bo obseg škode. Zahtevek tožnice je tako preuranjen. Neutemeljen pa je tudi očitek, da bi morali sodišči presojati odgovornost toženke še z vidika pravil o splošni odškodninski odgovornosti. Tudi po splošnih pravilih je predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti obstoj škode (154. člen ZOR).

7Zmotno je tudi stališče tožnice, da je terjatev do toženke zapadla, ker je zapadla terjatev do glavnega dolžnika, kar naj bi izhajalo iz drugega odstavka 476. člena ZGD. Ta člen namreč določa le solidarno obveznost zastopnikov obvladujoče družbe za plačilo škode, povzročene upnikom odvisne družbe, ne pa za plačilo obveznosti odvisne družbe, kot si to očitno zmotno razlaga tožnica. Tožnica tako na podlagi tega člena ne more zahtevati neposredno od zakonitih zastopnikov obvladujoče družbe plačila terjatve, ki jo ima do odvisne družbe.

8Revizijsko sodišče je iz zgoraj navedenih razlogov revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).