VSK Sklep II Ip 8/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novi Gorici zavrnilo dolžnikov predlog za obnovo postopka po 2. in 10. točki prvega odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zavrglo predlog za obnovo po 7. točki prvega odstavka 394. člena ZPP.

2Zoper sklep se dolžnik pritožuje. Sodišču očita opustitev naroka za obravnavo predloga za obnovo postopka, kar je po mnenju pritožnika vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, saj dolžnik na ta način ni mogel dokazovati, da je prišlo do napake pri vročanju in da sta bila obvestilo in pisanje puščena v napačnem poštnem predalčniku. Napačno in na podlagi nezakonite uporabe dokaznih pravil je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnik ni ponudil ustreznih dokazov, s čimer je bilo kršeno razpravno načelo ter načelo enakega varstva pravic. Predlog za zaslišanje poštnega delavca in direktorja družbe C. je bil pravočasen. Zakon ne postavlja roka, do katerega bi predlagatelj v predlogu za obnovo lahko predlagal dokaze za svoje navedbe. Zaradi naštetega je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče bi moralo o predlogu po 7. točki vsebinsko odločati, saj je dolžnik za svoje navedbe predlagal ustrezne dokaze. Sodišče v zvezi s predlogom za obnovo po 10. točki napačno razlaga določila kupoprodajne pogodbe. S pravilno razlago bi moralo ugotoviti, da kupoprodajna pogodba ne velja, gre za dejstvo, na podlagi katerega bi bila v prejšnjem postopku nedvomno izdana ugodnejša odločba.

3V odgovoru na pritožbo je upnik predlagal zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5V postopku izvršbe se po določbi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določbe ZPP uporabljajo smiselno. Uporabo določb ZPP o obnovi je zato treba prilagoditi naravi izvršilnega postopka in pravilom, ki veljajo za ta postopek. Tudi sicer neposredna uporaba določbe 286. člena ZPP ni možna, saj narok za obravnavo predloga za obnovo ni narok za glavno obravnavo, v postopku po predlogu za obnovo postopka tudi ni predvidena izmenjava vlog in dopolnjevanje predloga, kar pomeni, da sodišče lahko upošteva le tiste dokazne predloge, ki so bili dani v roku iz 396. člena ZPP. Dokazni predlogi, podani šele v vlogi z dne 16.6.2017, so zato prepozni in jih sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo.

6Obnova postopka je izredno pravno sredstvo z omejenim obsegom izpodbijanja, katerega značilnost je tudi, da sodišče na nobenega od v zakonu predvidenih obnovitvenih razlogov ne pazi po uradni dolžnosti. Utemeljenost predloga se torej presoja izključno na podlagi predlagateljevih navedb, s katerimi jasno in določno utemeljuje obnovitvene razloge, na katere opira svoj predlog. Sodišče je strogo vezano na predlagateljevo obrazložitev uveljavljanja obnovitvenih razlogov. V predlogu za obnovo je dolžnik zatrdil, da pisanja (niti obvestila) ni prejel in podal svojo domnevo, da je bilo pisanje puščeno v sosednjem predalčniku C. d.o.o., ki je bil na istem naslovu. Kot dokaz svojim trditvam pa je predlagal zaslišanje svojega zakonitega zastopnika in O. L.¹ ter listinske dokaze, s katerimi je dokazoval, da je bil takrat z družbo C. v sporu in da je bil poslovni naslov v sodnem registru tako za dolžnika kot za C. enak (ne pa, da bi res šlo za sosednja predalčnika). Res ZPP v drugem odstavku 398. člena določa, da je potrebno razpisati narok, vendar to še ne pomeni, da je, posebej ob upoštevanju narave izvršilnega postopka, šlo za bistveno kršitev postopka. Trditveno breme o izpolnjevanju pogojev za dovolitev obnove postopka je na predlagatelju obnove. Povratnica je dokaz o prejemu sodne pošiljke, ki pa ga je mogoče ovreči z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Po mnenju pritožbenega sodišča pritožnik ni zadostil že trditvenemu bremenu, saj zgolj domneva, ne da bi to domnevo kakorkoli utemeljil in pojasnil, zakaj je tak potek dogodkov sploh možen in verjeten, ne zadošča. Ker sodišče odloča na podlagi postavljenih trditev, te pa so bile preveč pavšalne, da bi jih bilo sploh mogoče preverjati², neizvedba naroka ni mogla vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve, zato bistvena kršitev postopka ob upoštevanju tudi posebnosti izvršilnega postopka ni podana.

7V nadaljevanju je dolžnik predlog za obnovo dopolnil še iz dveh razlogov - po 7. in 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je oba predloga štelo za pravočasna. Glede prvega je stališče sodišča prve stopnje pravilno; da je šlo za kaznivo dejanje, se dokazuje s pravnomočno obsodilno kazensko sodbo³. Dolžnik ni niti trdil, da taka sodba obstaja⁴, kaj šele, da bi tako sodbo priložil. Res je sodišče predlog zavrglo, moralo pa bi ga zavrniti, vendar je sodišče predlog za obnovo obravnavalo vsebinsko in zato ne gre za tako kršitev, ki bi vplivala na pravilnost odločitve, to je, da tega obnovitvenega razloga brez pravnomočne kazenske sodbe praviloma ni mogoče uveljavljati.

8Po določbi 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP sodišče dovoli obnovo postopka, če zve stranka za nova dejstva ali pa pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Dolžnik v prejšnjem postopku ni navedel nobenih dejstev, čeprav bi jih lahko⁵. Dejstvo, da pogodba, ki je podlaga predmetni terjatvi, ni veljavna, bi dolžnik lahko uveljavljal že v prejšnjem postopku, prijava te terjatve v stečajnem postopku nad A. V. je samo dokaz za to trditev⁶. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za obnovo iz razloga po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP zavrnilo, je zato pravilna.

9Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Slednje glede na navedbe v predlogu lahko le v zvezi s trditvami, da so zakonitemu zastopniku dne 20.7.2016 izročili sklep v zaprti ovojnici v prostorih družbe C.
² Ne gre za situacijo, ko bil bil predlog nepopoln, saj je vseboval vse sestavine iz drugega odstavka 397. člena ZPP.
³ Primerjaj L. Ude v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 591
⁴ Prav tako ni trdil, da obstajajo objektivne ovire za izvedbo kazenskih postopkov v zvezi z njegovimi ovadbami.
⁵ Zgoraj je bilo ugotovljeno, da je bil dolžniku sklep o izvršbi pravilno vročen.
⁶ Dolžnik namreč ne veže neveljavnosti pogodbe na prijavo terjatve v stečajnem postopku, temveč naj bi ta prijava le dokazovala, da pogodba ni veljavna, saj naj v nasprotnem primeru upnik ne bi več imel terjatve do stečajnega dolžnika..