VSL sklep PRp 140/2010

Pritožba zagovornice obdolženega se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

Z uvodoma navedenim sklepom je okrajno sodišče pritožbo obdolženčeve zagovornice, vloženo zoper sodbo istega sodišča, s katero je bil obdolženčev ugovor zavrnjen kot neutemeljen, zavrglo kot prepozno.

V pravočasno vloženi pritožbi zoper tako odločitev obdolženčeva zagovornica navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna, saj obdolženec ni prejel nikakršnega obvestila o tem, da mora kje prevzeti sodbo in v kakšnem roku jo lahko dvigne. Obdolženec je namreč sodbo prejel oziroma našel v svojem nabiralniku, ne da bi pred tem prejel kakršnokoli obvestilo. Ni mogoče, da bi obvestilo spregledal, če bi bilo v resnici dano v njegov hišni predalčnik. Enako se je zgodilo tudi z vabilom za zaslišanje, zaradi česar tudi ni mogel pravočasno dvigniti vabila in se sodišču opravičiti za izostanek zaradi službene poti v tujino. Zato predlaga, da se njegova pritožba obravnava kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Obdolženec je namreč ravnal dovolj skrbno in je pritožbo vložil pravočasno v osemdnevnem roku, saj je pisanje v hišni predalčnik sprejel oziroma ga tam našel 08. 12. 2010. Za zamudo pa je izvedel šele po prejemu sklepa o zavrženju po svoji pooblaščenki. V dokaz svojih navedb predlaga tudi zaslišanje poštarja, ki je ta dan vročal pošiljke, in poizvedbe na pošti.

Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu zadeve višje sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je le-to pritožbo obdolženčeve zagovornice, vloženo zoper sodbo, s katero je bil obdolženčev ugovor zavrnjen kot neutemeljen, zavrglo kot prepozno vloženo, pravilna in zakonita. Za svojo odločitev je imelo namreč sodišče prve stopnje zadostno oporo v podatkih spisu priloženih listin, iz katerih je razvidno, da je bilo obdolžencu dne 20. 11. 2010 puščeno v hišnem predalčniku obvestilo, ker osebna vročitev sodnega pisanja ni bila uspešna, na obvestilu pa je bilo tudi sporočilo, da se sodba nahaja na pošti in da jo obdolženec lahko prevzame v roku petnajst dni, ki začne teči 21. 11. 2010. Pritožnica tudi v pritožbi ne zanika, da je obdolženec v hišnem predalčniku našel sodbo, in to dne 07. 12. 2010, na sami ovojnici sodnega pisanja, ki je bilo vloženo v hišni predalčnik, pa je vsebovan tudi podatek o tem, kdaj je bilo obdolžencu puščeno obvestilo, tako da je imel obdolženec vse možnosti za ugotovitev, koliko časa ima še na voljo za vložitev pravnega sredstva, upoštevajoč, da se mu je petnajstdnevni rok iztekel s 05. 12. 2010 in je tako osemdnevni rok za vložitev pritožbe iztekel 13. 12. 2010, ko bi obdolženec in njegova zagovornica lahko še pravočasno podala pritožbo zoper navedeno sodbo. Pritožba pa je bila oddana priporočeno šele 15. 12. 2010, kot je to pravilno ugotovilo tudi že sodišče prve stopnje, kar je po poteku roka za pritožbo, torej prepozno. Glede na navedeno je bilo zato odločitev sodišča prve stopnje v celoti potrditi kot pravilno in zakonito. Glede pritožbenega predloga, da se njegovo pritožbo obravnava kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pa pritožbeno sodišče le pripominja, da bi moral biti tak predlog podan hkrati s prepozno vloženo pritožbo, ne pa šele naknadno s pritožbo zoper odločitev o zavrženju prepozno vložene pritožbe.

Ker obdolženčeva zagovornica s pritožbo ni uspela, mora obdolženec na podlagi 147. v zvezi z 143. do 146. členom ZP-1 plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka, ki mu jo bo odmerilo sodišče prve stopnje v skladu z določili Zakona o sodnih taksah.