VSL sklep II Cp 4774/2010

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep z dne 16.9.2010 ter sklep z.k. referenta z dne 28.1.2009 se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi obeh sklepov in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi izbrisa.

Dovoli se ponoven vpis plombe.

Okrajno sodišče v Domžalah je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor, ki ga je zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta Dn. št. 434/2009 (Dn. št. 6397/2008) z dne 28.1.2009, vložil nasprotni udeleženec, sedaj pritožnik. S takšno odločitvijo je v celoti ostala v veljavi odločitev zemljiškoknjižnega referenta, s katero je bil (po uradni dolžnosti), na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, Opr. št. P 681/2006-I z dne 24.1.2008, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, Opr. št. I Cp 2063/2008 z dne 10.12.2008, pri nepremičninah B. M., naštetih v izreku sklepa z dne 28.1.2009, dovoljen izbris vpisane zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve.

Zoper takšno odločitev je vložil pritožbo udeleženec P. U., sicer tožnik v pravnomočno zaključeni pravdni zadevi. Navaja, da je bila odločitev v pravdnem postopku napačna in je vložil revizijo, o kateri pa še ni odločeno. Sodišče bi zato moralo dopustiti, da ostane prepoved razpolaganja vknjižena v zemljiški knjigi. Ker M. B. nima drugega premoženja kot te nepremičnine in upoštevajoč dosedanje njegovo ravnanje, je upravičeno pričakovati, da bo te nepremičnine takoj, ko bo izbrisana prepoved razpolaganja, razprodal.

Na pritožbo je odgovoril udeleženec M. B., toženec v pravnomočno zaključeni pravdni zadevi. Predlaga zavrnitev pritožbe, saj je pritožnik izkoristil že vsa redna pravna sredstva, sodba je pravnomočna in zato ni utemeljenega razloga za zadržanje izbrisa zaznambe prepovedi po 2. točki 271. člena ZIZ.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz podatkov spisa, je zemljiškoknjižno sodišče o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve spornih nepremičnin odločilo na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 22.1.2003, opr. št. P 217/2003-I, s katero je slednje ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe in sicer z veljavnostjo do pravnomočne rešitve pravdne zadeve. V tem zemljiškoknjižnem postopku pa je zemljiškoknjižno sodišče odločalo o izbrisu te zaznambe. Postopek je vodilo po uradni dolžnosti, za listino, ki je po zakonu lahko podlaga za izbris zaznambe pa je štelo že zgoraj citirani sodbi Okrožnega in Višjega sodišča v Ljubljani, iz katerih izhaja, da je bil zahtevek pritožnika v pravdi pravnomočno zavrnjen.

Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj po 124. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.

Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ureja 100. člen ZZK-1, pri čemer 1. in 2. odstavek urejata izbris zaznambe po uradni dolžnosti (1), ki pa v konkretni zadevi ne prideta v poštev, v 3. odstavku pa je urejena možnost izbrisa na podlagi predloga in sicer v primeru a) če je sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanja, ali b) če je bil sklep o začasni odredbi razveljavljen oziroma spremenjen in predlog za začasno odredbo zavrnjen. V obeh primerih je po 4. odst. istega določila predlogu za izbris potrebno priložiti sklep sodišča, ki je podlaga za takšen izbris. Kakšen sklep je to in kdo ga izda, izhaja že iz 3. odst. tega določila, ki vsebinsko opredeljuje odločitev, ki mora biti z njim sprejeta, še bolj jasno pa to določa 287. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)(2). V tem določilu je sodišču (3) naloženo, da med drugim v primeru, če je čas, za katerega je bila začasna odredba izdana (v konkretnem primeru je bila začasna odredba izdana z veljavnostjo do pravnomočnosti pravdne zadeve (4)) potekel, ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja. Tak sklep je tudi listina, ki je glede na 3. in 4. odst. 100. člena ZKZ-1 lahko podlaga za izbris. Glede na obrazloženo mora torej tisti, zoper katerega je začasna odredba izdana in ki ima interes, da zemljiškoknjižno sodišče vpisano zaznambo izbriše, doseči izdajo sklepa, s katerim bo ustavljen postopek zavarovanja in razveljavljena opravljena dejanja tudi v primeru, ko izteče čas, za katerega je bila začasna odredba izdana. To velja tudi za primer kot je konkretni, ko je bila začasna odredba izdana z veljavnostjo do pravnomočnega zaključka pravde.

Glede na obrazloženo, s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani predloženi sodbi (sodišča prve in sodišča druge stopnje) ne predstavljata listine, ki je lahko podlaga za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve (5). V konkretni zadevi je torej sodišče prve stopnje odločilo o izbrisu ne da bi imelo za to podlago v listini, ki je po 100. členu ZZK-1 lahko podlaga za izbris.

V zemljiškoknjižnem postopku poleg načela formalnosti velja tudi načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče o vpisih odloča na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis. Po uradni dolžnosti zemljiškoknjižno sodišče odloča samo, če tako določa zakon. V konkretnem primeru je lahko sodišče po uradni dolžnosti odločilo o sami zaznambi (primerjaj 98. člen ZZK-1), o izbrisu pa, kot je že bilo navedeno, po uradni dolžnosti odloči le v dveh primerih, ki sta opredeljena v 1. in 2. odst. 100. člena ZZK-1. Izbris po 3. odst., kamor sodi tudi konkretni, pa je potrebno predlagati, kar povsem jasno izhaja iz 4. odst. istega člena, ki govori o predlogu. Sodišče prve stopnje je torej o izbrisu odločilo tudi brez ustreznega predloga (6).

Pritožbi je bilo iz navedenih razlogov potrebno ugoditi po uradni dolžnosti in na podlagi 5. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižnega referenta razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Za morebitno spremembo odločitve namreč v 161. členu ZZK-1 pritožbeno sodišče nima podlage. Na isti pravni podlagi je dovolilo tudi izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi obeh razveljavljenih sklepov, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi izbrisa ter ponoven vpis plombe. Sodišče prve stopnje bo moralo ob ponovnem odločanju upoštevati že nakazana izhodišča in o izbrisu ponovno odločiti.

Glede na razlog razveljavitve se pritožbeno sodišče do navedb v pritožbi, ki se nanašajo na vloženo revizijo, posebej ne izjavlja, ker to ni potrebno.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) 1. odstavek 100. člena ZZK-1 določa: „Če se prepoved odtujitve in obremenitve nanaša na lastnika nepremičnine in če se zaradi kasnejšega vpisa, za katerega ta zaznamba ni ovira, lastninska pravica vknjiži v korist novega lastnika, zemljiškoknjižno sodišče hkrati z dovolitvijo te vknjižbe po uradni dolžnosti dovoli izbris te zaznambe.“

2odstavek 100. člena ZZK-1 določa: Če se prepoved odtujitve in obremenitve nanaša na imetnika druge pravice in če se zaradi kasnejšega vpisa, zaradi katerega ta zaznamba ni ovira, ta pravica vknjiži v korist novega imetnika, oziroma, če se vknjiži izbris te pravice, zemljiškoknjižno sodišče hkrati z dovolitvijo te vknjižbe po uradni dolžnosti dovoli izbris te zaznambe.

(2) 278. člen ZIZ se glasi: Če upnik v določenem roku ne vloži tožbe, oziroma ne začne kakšnega drugega postopka za opravičilo začasne odredbe, če sodišču ne predloži dokazila iz 2. odstavka prejšnjega člena ali če je čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, potekel, sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja. Sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi na predlog dolžnika, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile, tako, da odredba ni več potrebna. Sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi v primeru iz 1. odstavka 264. člena tega zakona.

(3) pri tem je mišljeno sodišče, ki je vodilo postopek v zvezi z izdano začasno odredbo

(4) Pri tem takšne formulacije izreka ni mogoče razumeti tako, da je sodišče sočasno, ko je odločilo o izdaji začasne odredbe, že odločilo tudi o ustavitvi postopka in razveljavitvi opravljenih dejanj, saj to zakonsko ni predvideno (sodišče o ustavitvi postopka in razveljavitvi opravljenih dejanj odloča šele po izteku časa za katerega je bila začasna odredba izdana), poleg tega pa bi ob takšnem razumevanju upniku odvzeli možnost, da pred iztekom časa, za katerega je bila začasna odredba izdana, predlaga njeno podaljšanje, saj bi bila odločitev o ustavitvi postopka zaradi izteka časa že sprejeta in že pravnomočna, kar je seveda v nasprotju z 3. odst. 277. člena ZIZ.

(5) Takšno stališče je bilo zavzeto tudi v zadevi Višjega sodišča v Kopru Cp 757/2007 in v zadevi Višjega sodišča v Celju Cp 713/2009 in Cp 919/2007.

(6) Enako stališče je bilo zastopano v zadevi VSL III Cp 1146/2009