100. člen ZZK-1

Toženca nista enotna sospornika. O enotnem sosporništvu namreč govorimo samo, kadar je po zakonu ali po naravi pravnega razmerja mogoče spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (196. člen ZPP), čemur pa v danem primeru ni tako. Prvo in tretjo točko tožbenega zahtevka, ki se nanašata na ugotovitev priposestvovanja in vpis tožničine lastninske pravice v zemljiško knjigo lahko namreč tožnica uspešno uveljavlja le zoper toženca, kot zemljiškoknjižnega lastnika predmetne nepremičnine, ne pa tudi zoper toženko.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko zemljiškoknjižno sodišče izvede izbris zaznambe nedovoljene gradnje brez obvestila inšpekcijskega organa oziroma ne da bi bila predložena listina iz tretjega odstavka 108. člena Gradbenega zakona (GZ-1) in v nasprotju z določbami tretjega in četrtega odstavka 100. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).

Vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve ne predstavlja ovire za vknjižbo lastninske pravice na novega pridobitelja na podlagi sklepa ali sodne poravnave, sklenjene v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastnega premoženja, saj je vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ovira le za tiste vpise, ki so posledica pravno poslovne razpolage. Pritožnica, pa kljub vedenju, da bodo tudi na nepremičninah, ki jih bo pridobila sama, ustanovljene služnosti, pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala oziroma uveljavljala izplačila nadomestila za ustanovljene služnosti oziroma ni zahtevala, da bi se morala ta okoliščina upoštevati pri poračunu vrednosti zemljišč, ki jih je imela pritožnica pred razdružitvijo in po razdružitvi, zato teh svojih zahtev ne more uspešno uveljavljati prvič šele v pritožbi, saj gre pri takšnih navedbah pritožnice za nedopustne pritožbene novote v skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker pritožnica ni navedla nobenih upravičenih razlogov, zakaj teh dejstev brez svoje krivde ni navajala že v postopku pred sodiščem prve stopnje (286. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Postopek za delitev solastnine je namreč predlagalni nepr

Izjeme po šestem odstavku 93. člena Gradbenega zakona v konkretnem primeru ni dopustno interpretirati tako, da je vpis predlagane stvarne pravice dopusten brez ustreznega sodelovanja inšpekcijskega organa in zgolj na podlagi zatrjevanja predlagatelja, da je to dejanje tako ali drugače povezano z legalizacijo objekta. V tem primeru bi brez ustrezno izkazanega korelacijskega razmerja med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije zaobšli osnovni namen zaznambe prepovedi nedovoljene gradnje, ki je v omejitvi razpolagalne sposobnosti zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine.

Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je splošno znano dejstvo, da na nepremičnini ustanovljena služnost stanovanja znižuje vrednost nepremičnin ter da je prodaja takšne nepremičnine praktično nemogoča in da splošno znanih dejstev ni potrebno dokazovati. Tudi, če bi bila ta dejstva res splošno znana dejstva, pa to stranke ne odvezuje trditvenega bremena. Čeprav dejstev, ki so splošno znana, v skladu s 4. odstavkom 214. člena ZPP res ni potrebno dokazovati, kot navaja tožeča stranka, pa jih mora stranka kljub temu v skladu s 1. odstavkom 7. člena ZPP zatrjevati, saj mora v nasprotnem primeru sodišče šteti, da ne obstajajo2. Materialno pravo nastop pravnih posledic veže na obstoj določenih dejstev. Vsaka tožba in vsak zahtevek temelji na smiselni predpostavki, da obstajajo določena dejstva, na katera materialno pravo veže nastop takšne pravne posledice, kot jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Navedba dejstev, ki tožbeni zahtevek utemeljujejo, je zato nujna za sklepčnost in posledično predpogoj, da je zahtevku, če se dejstva kasneje izkažejo za pravilna, mogoče ugoditi. Odvečna dikcija ″ugotovi se″ v prvem delu tožbenega zahtevka, ki sicer predstavlja oblikov

Med vpisi, za katere je v 99. členu ZZK-1 izrecno navedeno, da je takšna zaznamba ovira za njihov vpis, je tudi zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma hipoteke.

V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je pri predmetni nepremičnini zaznamovana prepoved zaradi nedovoljene gradnje na podlagi odločbe RS, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor. Gre za zaznambo kot vrsto vpisa, s katerim se opravi vpis pravnih dejstev. Pristojni gradbeni inšpektor je predlagal izbris te zaznambe, zato je sodišče predlogu pravilno ugodilo.

Ker je bil sklep prvostopenjskega sodišča, ki je bil podlaga za vpis zaznambe prepovedi sklepanja pravnih poslov dolžniku, ki bi omogočali obremenitev ali prenos lastninske pravice na tej nepremičnini v obsegu solastninskega deleža do ½ v zemljiški knjigi v korist upnika, pravnomočno razveljavljen, predlog za izdajo začasne odredbe pa pravnomočno zavrnjen, ni bilo več podlage za navedeno zaznambo v zemljiški knjigi.

V sklepu o začasni odredbi je bilo določeno, da izdana začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočno končanem postopku. V posledici je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom postopek zavarovanja z začasno odredbo pravilno in zakonito ustavilo, opravljena dejanja zavarovanja pa razveljavilo.

1. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe v zaznamovanem vrstnem redu glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda. 2. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve je ovira za dovolitev vpisa, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve.

V ZDen ni določbe, ki bi organu nalagala izdajo posebnega upravnega akta, s katerim bi le-ta odločil, da se v zemljiški knjigi pri določeni nepremičnini izbriše zaznamba prepovedi razpolaganja s to nepremičnino. To pa pomeni, da je prvostopenjski organ izpodbijani sklep izdal brez pravne podlage in z njegovo izdajo posegel v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča. Določba prvega odstavka 120. člena ZZK-1 torej jasno in nedvoumno določa sodno pristojnost za odločanje o zemljiškoknjižnih vpisih, kar pomeni, da upravni organ ni pristojen odrejati vpisov v zemljiško knjigo. Po 100. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o izbrisu zaznambe prepovedi razpolaganja z nepremičnino, ki ga opravi po uradni dolžnosti na podlagi potrdila oziroma obvestila upravnega organa in ob predložitvi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. Zato je izpodbijani sklep ničen na podlagi 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP oziroma 1. točke prvega odstavka 267. člena ZUP/86.

ZGO-1 daje le materialnopravno podlago za vpis prepovedi, načina vpisa in učinke vpisa pa določa ZZK-1. V 100a členu je tako določeno, da se za zaznambo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje smiselno uporabljajo 98. člen, 99. člen ter prvi, tretji in četrti odstavek 100. člena ZZK-1.

Pogoji za izbris začasne odredbe ne nastopijo avtomatično s potekom časa, za katerega je bila izdana. Glede na določbo prvega odstavka 278. člena ZIZ mora namreč sodišče v primeru, ko izteče čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, izdati sklep o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj, ki je, skladno z določbama tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZZK-1, podlaga za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Za izbris zaznambe torej ne zadošča predložitev sklepa o ustavitvi pravdnega postopka, v katerem je bila izdana začasna odredba, ampak je potreben (tudi) sklep o ustavitvi postopka zavarovanja, ki je znotraj tega pravdnega postopka potekal v zvezi z začasno odredbo, in o razveljavitvi opravljenih dejanj zavarovanja.

Predmetna prepoved odtujitve in obremenitve je zaznamovana na podlagi odločbe sodišča - pravnomočnega sklepa o dedovanju (prim. četrti odstavek 98. člena ZZK-1). Učinke takšne zaznambe pa določa 99. člen ZZK-1. Tako je po 1. točki prvega odstavka 99. člena ZZK-1 zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, če se nanaša na lastnika, ovira za dovolitev vpisov proti lastniku, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba, in sicer vknjižbe pridobitve pravic na podlagi listin iz 1. oz. 2. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku. Glede na navedeno sodišče prve stopnje pravilno ni dovolilo predlagane vknjižbe, saj predmetna zaznamba predstavlja oviro za nadaljnje vpise, ker je začela učinkovati pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu.

Zakon (ZGO-1) v drugem odstavku 159. člena resda določa, da lahko inšpekcijski zavezanec izbris zaznambe prepovedi predlaga tudi, če predlogu priloži (le) pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar mora v tem primeru, glede na smiselno uporabo določb tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZZK-1 in glede na namen zaznambe določenega dejstva, zanesljivo izkazati (npr. s predložitvijo potrdila inšpekcijskega organa), da razlogi oz. podlaga za zaznambo prepovedi niso več podani. Pravnomočno gradbeno dovoljenje samo po sebi ne izkazuje, da je z njim odpravljeno nezakonito stanje.

Pravnomočnost sklepa o začasni odredbi ni pogoj za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve. V primeru, ko pride do spremembe sklepa o začasni odredbi in je predlog za začasno odredbo zavrnjen, kar trdi pritožnik, dovoli v novem (drugem) zemljiškoknjižnem postopku sodišče izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve bodisi po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki je izdalo začasno odredbo in ki mu je priložen sklep, ki je podlaga za izbris, bodisi na predlog udeležencev .

Odločitev zemljiškoknjižnega referenta in sodnika je skladna z določilom, na podlagi katerega se izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve dovoli, če je bil sklep o začasni odredbi razveljavljen oziroma spremenjen.

ZZK-1 ne daje podlage, da zemljiškoknjižno sodišče (po uradni dolžnosti) izbriše zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve zaradi poteka časa, za katerega je bila izdana in sicer le na podlagi sodbe, ki izkazuje pravnomočnost ter sklepa o začasni odredbi, ki je bila izdana z veljavnostjo do pravnomočnega zaključka pravde. Listina, ki je lahko podlaga za vpis, je sklep sodišča o ustavitvi postopka in razveljavitvi izdane začasne odredbe, postopek pa se začne na predlog.

Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve se dovoli med drugim, če je sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanja.