VSL sklep I Cp 3659/2010

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zemljiškoknjižni predlog zavrne.

Izbrišeta se na podlagi izpodbijanega sklepa opravljen vpis in zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Zemljiškoknjižno sodišče je pri nepremični parc. št. 13 k.o. S. dovolilo zaznambo spora, ki se pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vodi zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti.

Pritožuje se V. J., ki je, z učinkom od 9.5.2008 dalje, zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine parc. št. 13 k.o. S.. Uveljavlja dva pritožbena razloga: nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bo predlog za zaznambo spora zavrnjen. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Opozarja, da pravdni postopek teče zoper toženca J. D. Zemljiškoknjižni lastnik V J v tem postopku nastopa zgolj kot stranski intervenient. Tožnik A. D. je namreč brezuspešno želel doseči subjektivno spremembo tožbe tako, da bi namesto toženca J. D. kot toženec v postopek vstopil V J. Trditev, da do subjektivne spremembe tožbe zaradi njegovega nasprotovanja ni prišlo, dokazuje s sklepom z dne 30.11.2009 in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 12.4.2010. Ker je tožen zgolj J. D. se učinek pravnomočne sodbe na pritožnika ne bo mogel širiti. Pritožnik se je pravdi pridružil le kot stranski intervenitent in je pravdo moral sprejeti v stanju, v kakršnem je bila ob njegovem vstopu. Razen tega lahko opravlja procesna dejanja le v korist stranke, ki se ji je pridružil. Iz dikcije 79. čl. Zakona o zemljiški knjigi je razvidno, da se zaznamba dovoli le na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, kar pa ni izpolnjeno.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba pravilno opozarja, da je že z jezikovno razlago 79. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) mogoče ugotoviti, da predlagani vpis ni dovoljen. Iz 1. točke 1. odstavka 79. čl. ZZK-1 je razvidno, da je podlaga za zaznambo spora lahko zgolj tožba oz. predlog vložen proti imetniku vknjižene lastninske pravice. Tožba, ki se pri Okrajnem sodišču v Ljubljani obravnava, ni vložena zoper zemljiškoknjižnega lastnika parc. št. 13 ko. S. (V. J.), niti ni v teku postopka prišlo do take subjektivne spremembe tožbe, da bi bil tožen V. J.

Tudi z analizo učinkov zaznambe spora je mogoče priti do enake odločitve – torej, da zaznamba spora Okrajnega sodišča v Ljubljani od 9.5.2008 dalje ni dopustna. Posledica zaznambe spora je, da po zaključku pravde izvedena vknjižba pravice učinkuje tudi proti imetnikom pravic, ki so svoje pravice pridobili po začetku učinkovanja zaznambe spora (2. odstavek 80. čl. ZZK-1). Pri odločanju o vpisu v pravdi ugotovljene pravice je sodišče dolžno upoštevati stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora (2. odstavek 81. čl. ZZK-1). Da bi bilo na podlagi v pravdi izdane odločbe mogoče opraviti vknjižbo v vrstnem redu zaznambe spora, bi morala biti odločba izdana zoper V. J. - lastnika nepremičnine v času začetka učinkovanja zaznambe (dne 15.1.2010)(1). Ker na osnovi v sodnem postopku izdane odločbe zemljiškoknjižno sodišče vknjižbe ne bi moglo dovoliti, predlagatelj tudi interesa za zaznambo spora nima.

Pritožnik pravilno opozarja, da kot intervenient na pasivni strani v postopku lahko deluje le v korist toženca (1. odstavek 199. čl. ZPP); njegova dejanja imajo učinek le, če niso v nasprotju z dejanji toženca (4. odstavek 201. čl. ZPP); pravdo je moral sprejeti v stanju, v katerem je bila, ko je privolil v intervencijo (1. odstavek 201. čl. ZPP). Iz citiranih določil, ki opredeljujejo intervenientov (pritožnikov) položaj v pravdnem postopku, je razvidno, da bi bil z zemljiškoknjižno realizacijo v zadevi izdane odločbe pritožnik, ki mu pri obrambi njegove lastninske pravice ni bilo omogočeno uveljavljanje vseh ugovorov in trditev, prikrajšan.

Ker ZZK-1 stroškov postopka ne ureja, se na podlagi 2. odstavka 120. čl. ZZK-1 glede teh vprašanj uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku. S 1. odstavkom 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku je določeno, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Uspeh oz. neuspeh v postopku, na kar se sklicuje pritožnik, ni okoliščina, ki bi utemeljevala povrnitev stroškov enemu od udeležencev.

-----------------------------------------------------------------

(1) Eden od pogojev za dovolitev vpisa je, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen (3. točka 1. odstavka 148. čl. ZZK-1). Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena lastninska pravica, če sodna odločba, na podlagi katere se o vpisu odloča, učinkuje proti tej osebi (2. alinea 1. odstavka 150. čl. ZPP).