VSRS Sklep III Ips 112/2009

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za novo odločbo.

Dosedanji potek postopka.

1Okrožno sodišče v Celju (sodišče prve stopnje) je v delu, ki je pomemben za odločitev o reviziji, zavrglo tožbo (2. točka izreka) na stroške tožeče stranke (3. točka izreka). Zaključilo je: (a) da je tožeča stranka z zaključkom razlastitvenega postopka postala lastnica spornih nepremičnin, zaradi česar je izgubila pravni interes na ugotovitvi ničnosti prodajnih pogodb; (b) da zaradi zaključka razlastitvenega postopka ni potrebna izstavitev zemljiškoknjižnih listin za prenos lastninske pravice na toženo stranko; in (c) da gre pri interesu v zvezi s plačilom odškodnine za uporabo spornih zemljišč (v sporu med prvim tožencem in njo) za ekonomski (ne pa pravni) interes, ki ni upošteven.

2Višje sodišče v Celju (sodišče druge stopnje) je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in (v izpodbijanem delu) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek izreka), s tem, da stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek izreka). K razlogom sodišča prve stopnje je dodalo: (č) da je tožeča stranka z odločbo državnega organa (o razlastitvi) postala lastnica spornih nepremičnin na originaren način, zaradi česar nima pravnega interesa na vknjižbi lastninske pravice na podlagi »razveljavitve« prodajnih pogodb, predvsem ker se je razlastitveni postopek vodil proti prvemu tožencu kot lastniku spornih nepremičnin; in (d) da tožeča stranka (razen sklicevanja na spor med prvim tožencem in njo) ni navedla niti substancirala pravne koristi.

3Tožeča stranka je proti sklepu sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Primarno je predlagala spremembo sklepov sodišč nižjih stopenj z ugoditvijo tožbenemu zahtevku na stroške tožene stranke, podrejeno pa njuno razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem je priglasila stroške revizije z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pravo, ki ga je treba uporabiti.

5Sporni prodajni pogodbi sta bili sklenjeni 15. 3. 2002 (med drugo toženko kot prodajalko in prvim tožencem kot kupcem)(1) ter 24. 4. 2002 (med tretjim tožencem kot prodajalcem in prvim tožencem kot kupcem)(2), medtem ko je Ministrstvo za okolje in prostor (kot pritožbeni organ) zavrnilo pritožbi zoper odločbi ... z dne 22. 10. 2007 in ...z dne 28. 12. 2007(3). Zato je revizijsko sodišče v zvezi z razlastitvijo kot materialno pravo uporabilo Zakon o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/2002, ki je začel veljati 1. 1. 2003; v nadaljevanju ZUreP-1), Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS, št. 87/2002, ki je začel veljati 1. 1. 2003; v nadaljevanju SPZ) in Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, ki je začel veljati 16. 9. 2003; v nadaljevanju ZZK-1).

6Kot procesno pravo pa je revizijsko sodišče uporabilo Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Spremembe in dopolnitve Zakona o pravdnem postopku, uveljavljene 1. 10. 2008 (Ur. l. RS, št. 45/2008; v nadaljevanju ZPP-D), namreč na odločanje o reviziji niso vplivale, ker je bil sklep sodišča prve stopnje izdan pred tem dnem (drugi odstavek 130. člena ZPP-D). Sicer pa je v postopku z revizijo zoper sklep smiselno uporabilo določbe o reviziji zoper sodbo (četrti odstavek 384. člena ZPP).

Revizija je utemeljena.

7Tožeča stranka (revidentka) je revizijski razlog postopkovne kršitve utemeljevala s tem, da sodišči druge in prve stopnje nista v zadostni meri pojasnili, zakaj je odpadel pravni interes glede zahtevka na ugotovitev ničnosti prodajnih pogodb, zaradi česar naj bi njune odločitve ne bilo mogoče preizkusiti.

8Vendar pa ta revizijski razlog ni utemeljen, saj je sodišče prve stopnje pojasnilo (čeprav materialnopravno zmotno, kot to izhaja iz nadaljevanja obrazložitve), da je tožeča stranka z zaključkom razlastitvenega postopka (na podlagi dokončne odločbe) postala lastnica spornih nepremičnin.

9Lastninska pravica na nepremičninah se sicer z razlastitvijo pridobi na izvoren način, vendar pa je za to potrebna pravnomočna (prvi odstavek 103. člena ZUreP-1) in ne le dokonča odločba (državnega organa) o razlastitvi (42. člen SPZ). Določba prvega odstavka 103. člena ZUreP-1 je namreč v tem primeru (in v povezavi z 8. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1) specialna.(4) Zato zaenkrat(5) tožeči stranki ni mogoče odreči pravnega interesa na izstavitvi zemljiškoknjižnih listin s strani druge tožnice in tretjega tožnika.

10Pri tem ni pomembno, da se tožeča stranka v reviziji ni (ponovno(6)) sklicevala na pravni interes v zvezi z izstavitvijo zemljiškoknjižnih listin, saj je bilo revizijsko sodišče po takrat veljavnem (371. členu) ZPP na pravilno uporabo materialnega prava dolžno paziti po uradni dolžnosti. Pri presoji procesne dopustnosti ugotovitvene tožbe gre namreč za vprašanje materialnega prava(7), s tem, da je pravna kvalifikacija interesa (po tretjem odstavku 180. člena ZPP) stvar sodišča. Sodišče namreč lahko upošteva pravni interes na kakršnikoli pravni podlagi (v zvezi z odločbo o razlastitvi ali pa v zvezi z ugotovitvijo ničnosti spornih prodajnih pogodb). Ne more ga upoštevati le, če zatrjevana dejstva, ki ga substancirajo, ne ustrezajo nobeni pravni podlagi.

11Revidentka je revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava utemeljevala s tem, da je substancirala pravni interes. Ta naj bi bil v naslednjem: da na spornih nepremičninah pridobi lastninsko pravico; da so sporne nepremičnine proste bremen; da se ji prizna del odškodnin (za uporabo), ki so bile izplačane predlastnikoma spornih nepremičnin (drugi toženki in tretjemu tožencu); da bi v sporu med prvim tožencem in njo(8) lahko ugovarjala, da prvi toženec ni aktivno legitimiran za plačilo uporabnine in da nikoli ni bil lastnik spornih nepremičnin, ker sta bili prodajni pogodbi (med drugo toženko in prvim tožencem ter med tretjim tožencem in prvim tožencem) nični; ter da se ugotovi, da je bila lastnica spornih nepremičnin še pred njihovo razlastitvijo.

12Tožeča stranka je v tem sporu vtoževala ugotovitev ničnosti prodajnih pogodb, sklenjenih med drugo toženko (kot prodajalko) in prvim tožencem (kot kupcem) ter med tretjim tožencem (kot prodajalcem) in prvim tožencem (kot kupcem). Gre za negativno ugotovitveno tožbo, učinek katere se (po oceni revizijskega sodišča) razteza tudi na spor med prvim tožencem in tožnico (o plačilu odškodnine za uporabo spornih nepremičnin oziroma najemnine). Pravno razmerje tožnice do druge toženke in tretjega toženca (kot prodajalcev spornih nepremičnin) namreč vpliva na pravice in obveznosti tožnice v njenem pravnem razmerju s prvim tožencem (kupcem spornih nepremičnin in najemodajalcem).(9) Zato je (po oceni revizijskega sodišča) podan pravni interes tožeče stranke na ugotovitvi ničnosti omenjenih prodajnih pogodb (ne samo ekonomski, kot sta to s tem v zvezi zmotno ocenili sodišči nižjih stopenj).

13Iz poprej navedenega tako izhaja, da bi si tožeča stranka z morebitno ugotovitveno sodbo izboljšala svoj pravni položaj. Predvsem pa bi odpravila nejasnost oziroma negotovost glede svojih obveznosti (glede plačila odškodnine oziroma najemnine) v pravnem razmerju s prvim tožencem.(10)

Odločitev o reviziji.

14Zato je Vrhovno sodišče v skladu z drugim odstavkom 380. člena ZPP reviziji ugodilo, sklepa sodišč nižjih stopenj razveljavilo in zadevo vrnilo sodišča prve stopnje v nov postopek (I. točka obrazložitve), da o zadevi vsebinsko odloči.

15Glede na vrnitev zadeve v nov postopek je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 155. člena ZPP odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za novo odločbo (II. točka izreka).

---.---

Op. št. (1): Opr. št. Sv 109/2002 (priloga A4 spisa Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah P 127/2005).

Op. št. (2): Opr. št. Sv 198/2002 (priloga A4 spisa Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah P 128/2005).

Op. št. (3): Prvo z odločbo 35020-1/2008-4 z dne 22. 1. 2008 (priloga B16 spisa Okrožnega sodišča v Celju I Pg 131/2006), drugo pa z odločbo 35020-1/2008-6 z dne 26. 2. 2008 (priloga B17 spisa Okrožnega sodišča v Celju I Pg 131/2006).

Op. št. (4): Glej prof. dr. Miha Juhart: »Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem«, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 258, 3.1.

Op. št. (5): Iz navedb revidentke izhaja, da »upravna zadeva še ni dokončno in pravnomočno rešen[a], ker je I. naknadno sprožil upravni spor, ki še do dneva vložitve revizije ni rešen«.

Op. št. (6): Iz navedb revidentke (kot pritožnice) izhaja, da »tožeča stranka še ni vknjižena in [da] ima pravni interes na tem, da se vknjižba opravi na podlagi razveljavitve pogodbe, ne pa razlastitve, najmanj z vidika časovnega vidika temelja za vknjižbo«.

Op. št. (7): Pod materialnim pravom je med drugim treba razumeti tudi določbe ZPP o ugotovitveni tožbi, kolikor gre za presojo njene procesne dopustnosti. Povzeto iz univ. prof. dr. Jože Juhart: »Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije«, Univerzitetna založba v Ljubljani, 1961, str. 477, § 171, II.

Op. št. (8): Ta spor naj bi se po pritožbenih navedbah tožeče stranke pri Okrožnem sodišču v Celju vodil pod opr. št. »II Ps 160/2005«, zaradi plačila najemnine (za sporne nepremičnine).

Op. št. (9): Glej dr. Aleš Galič v »Pravdni postopek – zakon s komentarjem«, 2. knjiga (151. do 305. člen), str. 157, 24. točka komentarja 181. člena ZPP.

Op. št. (10): Glej dr. Aleš Galič v »Pravdni postopek – zakon s komentarjem«, 2. knjiga (151. do 305. člen), str. 151, 11. točka komentarja 181. člena ZPP.