VSM sklep I Ip 1266/2010

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdita, s tem, da se izrek sklepa z dne 15.04.2010 v 1. točki pravilno glasi:

»Ugovoru dolžnice se ugodi, sklep o zavarovanju z začasno odredbo opr. št. ...z dne se razveljavi, predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne in se postopek zavarovanja ustavi.«

Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom opr. št. Z 29/2008 z dne 15.04.2010 v točki 1 izreka ugodilo ugovoru dolžnice, sklep o zavarovanju z začasno odredbo opr. št. Z 29/2008 z dne 23.10.2008 razveljavilo in postopek zavarovanja ustavilo. Pri nepremičninah dolžnice navedenih v točki 2 izreka sklepa je odredilo izbris zaznambe prepovedi obremenitve in odtujitve v korist upnika. Dne 31.5.2010 je izdalo dopolnilni sklep s katerim je točko 2 izreka prej navedenega sklepa dopolnilo tako, da je izbris zaznambe prepovedi obremenitve in odtujitve odredilo še pri treh dodatnih (prej izpuščenih) dolžničinih nepremičninah.

Zoper oba sklepa je upnik po pooblaščencu vložil pravočasno in po vsebini enako pritožbo, v kateri navaja, da je dolžnik kljub predmetnemu postopku upravičil vložene predznambe in vse nepremičnine prodal družbi A. d.o.o., z namenom, da upniku prepreči uveljavitev njegove pravice na skupnem premoženju, glede katerega teče postopek sodne razdružitve. Da gre za preslepitev sodišča in oškodovanje upnika priča dejstvo, da je edini lastnik družbe A. d.o.o. sin A.B., ki je edina lastnica in zakonita zastopnica dolžnika, dejstvo, da je bila družba A. d.o.o. ustanovljena le pet dni pred vložitvijo predlogov za zaznambo vrstnega reda ter, da je bila družba ustanovljena s 7.500,00 EUR ustanovitvenega kapitala, kar pomeni, da je nemogoče, da bi razpolagala z zadostnimi sredstvi za nakup nepremičnin. Evidentno je torej pri prodaji navedenih nepremičnin šlo za fiktivne posle izpeljane z direktnim namenom oškodovanja upnika. V luči navedenega je po mnenju upnika prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin še kako potrebna, saj bo sicer upnik moral vložiti zoper dolžnika in A. d.o.o. izpodbojno tožbo. Sodišču prve stopnje poleg nepravilne uporabe materialnega prava očita tudi kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodišče v izpodbijanem sklepu do navedenih dejstev ni opredelilo. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa oziroma podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje skupaj z dopolnilnim sklepom preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa je v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo, da ni podana v pritožbi uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niti kakšna druga, ter da je sodišče prve stopnje ob popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

Materialnopravno podlago za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve predstavljajo določbe 270. in 271. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Že iz predpostavk za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve in primeroma naštetih sredstev zavarovanja jasno izhaja, da se sredstva zavarovanja omejujejo na odredbe, katerih predmet je dolžnikovo premoženje. Zato lahko upnik predlaga izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnin le, če je dolžnik vknjižen kot lastnik teh nepremičnin.

Tako je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi nesporno dejstvo, da so bile nepremičnine, glede katerih je bila pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe vknjižena zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, prodane tretjemu - družbi A. d.o.o.. Ker je dolžnik pred iztekom roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda z vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu zaznambo upravičil, je vpis prepovedi obremenitve in odtujitve izgubil učinek (drugi odstavek 73. člena Zakona o zemljiški knjigi 1 – ZZK-1).

Nepremičnine vpisane pri vl. št. 859 k.o. ..., vl. št. 1055 k.o. ..., vl. št. 166 k.o. ..., vl. št. 1495 k.o. ..., vl. št. 354/3 k.o. ... in vl. št. 372 k.o. ... tako niso (več) last dolžnika, zato je sodišče prve stopnje glede na zgoraj povedano ravnalo pravilno, ko je v tem delu ugovoru dolžnice ugodilo in sklep o zavarovanju razveljavilo, hkrati pa je bilo potrebno kot neutemeljen zavrniti upnikov predlog za izdajo začasne odredbe.

Dejstva, ki jih upnik navaja v zvezi z ustanovitvijo družbe A. d.o.o. in domnevnim oškodovanjem upnika s sklepanjem fiktivnih prodajnih pogodb za presojo utemeljenosti dolžničinega ugovora zoper sklep o začasni odredbi in sploh utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe niso odločilna. Glede le-teh upnik sam v pritožbi pravilno ugotavlja, da jih bo lahko uveljavljal le z ustrezno tožbo.

S tem, ko se sodišče prve stopnje do teh dejstev ni opredelilo, tako ni kršilo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Omenjena kršitev je namreč podana, kadar ima sodba oziroma sklep pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa če nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Izpodbijani sklep pa ima razloge o odločilnih dejstvih in ga je zato mogoče preizkusiti.

Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede nepremičnine par. št.131/4, vl. št. ... k.o. .... Sodišče druge stopnje v zvezi s tem povzema pravilne razloge sodišča prve stopnje (drugi odstavek na strani 5 izpodbijanega sklepa) in dodaja, da glede na to, da je predmetna nepremičnina že predmet izvršilnega postopka, upnik pa prisilne prodaje nepremičnine v postopku izvršbe s prepovedjo obremenitve in odtujitve ne more preprečiti, z izdajo predlagane začasne odredbe tako ne bi dosegel njenega namena, ki je v zavarovanju bodoče izvršbe.

Posledično odločitvi pod točko 1 izreka je pravilna tudi odločitev pod točko 2 izreka sklepa z dne 15.04.2010 v zvezi z dopolnilnim sklepom z dne 31.05.2010, ko je sodišče pri vseh nepremičninah, ki so predmet postopka zavarovanja odredilo izbris zaznambe prepovedi obremenitve in odtujitve v korist upnika.

Ker torej uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti kršitev ni našlo, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbi upnika zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker upnik s pritožbama ni uspel, krije sam svoje pritožbene stroške.

Določila ZPP so bila uporabljena na podlagi 15. člena ZIZ.