VSL sklep I Cp 2553/2010

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu (točka 2. izreka sklepa) razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pri nepremičnini parc. št. 107/2 k.o. Š. se dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa glede vknjižbe solastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu in ponoven vpis plombe.

Sodišče prve stopnje je na podlagi prodajne pogodbe z dne 6.3.2007 pri vl. št. 1803, pri nepremičnini parc. št. 107/2 k.o. Š., last H.R. do 9612/10000 dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist imetnika D.M. in zavrnilo predlog D.M. za vknjižbo lastninske pravice v delu, s katerim je zahteval vknjižbo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu, to je za čas od 9.3.2006 do 8.3.2007.

Proti zavrnilnemu delu sklepa se pritožuje predlagatelj in uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje nepravilno presodilo, da predlagatelj ni predložil listine, ki je lahko podlaga za vknjižbo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Sklep s posebno oznako sicer res ni bil priložen neposredno, temveč v prepisu, pooblaščenec predlagatelja pa je pravočasno sporočil sodišču, da se sklep nahaja pri njem v spisu Dn. št. 6629/2005. To okoliščino bi moralo sodišče upoštevati pri odločitvi tudi ob smiselni uporabi 143. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki določa, da zadostuje odpravek listine, če se izvirnik nahaja pri sodišču in se vlagatelj zemljiškoknjižnega predloga na to sklicuje. V obravnavanem primeru je predlagatelj ravno to tudi storil. Predlagatelj predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku odločalo o predlogu predlagatelja, da se v njegovo korist vknjiži solastninska pravica pri nepremičnini parc. št. 107/2 k.o. Š., vpisani pri zemljiškoknjižnem vložku 1803, v zaznamovanem vrstnem redu. Ker predlagatelj kljub pozivu sodišču ni predložil odpravka sklepa Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. Dn. št. 6629/2005 z dne 9.3.2006 o dovolitvi zaznambe vrstnega reda, na katerem je zaznamovano, da gre za odpravek sklepa, ki je podlaga za nadaljnje vpise glede zaznambe vrstnega reda, ki je bila s sklepom dovoljena, je dovolilo vknjižbo lastninske pravice, zavrnilo pa je predlog za vknjižbo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu, to je za čas od 9.3.2006 do 8.3.2007.

Po določbi 2. odstavka 74. člena ZZK-1 mora predlagatelj v primeru predlagane vknjižbe v zaznamovanem vrstnem redu predlogu za vknjižbo pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu poleg listin, ki so podlaga za vknjižbo, priložiti tudi sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda, v katerem se s predlogom predlaga vknjižba oz. predznamba. Predlagatelj je predlogu sicer priložil sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda, vendar ne v izdatku, ki ga zahteva določba 2. odstavka 70. člena ZZK-1, ki določa, da mora biti na sklepu o dovolitvi zaznambe vrstnega reda vidno zaznamovano, da gre za odpravek sklepa, ki je podlaga za nadaljnje vpise glede zaznambe vrstnega reda, ki je bila s sklepom dovoljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenih dejstev presodilo, da predlog za vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu ni utemeljen. Tako je ravnalo kljub opozorilu predlagatelja, da se sklep v takšnem odpravku nahaja v spisu Dn. št. 6629/2005. Navedeni spis je sicer priložen obravnavanemu spisu, v njem se na list. št. 6 spisa nahaja tudi pošiljka, namenjena predlagateljici H.R., v kateri je sklep v odpravku iz 2. odstavka 70. člena ZZK-1. Pravilno je sicer stališče prvostopnega sodišča, da je bila vročitev sklepa o zaznambi vrstnega reda predlagateljici v postopku Dn. št. 6629/2005 opravljena v skladu z določbo 141. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato ni dvoma, da je ta sklep pravnomočen. Ravno iz tega razloga, ker sklep ni bil vročen predlagateljici osebno, pa ga predlagatelj v tem postopku v ustreznem odpravku ni mogel priložiti, saj se ob upoštevanju določbe 1. odstavka 70. člena ZZK-1 sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda vroči samo predlagatelju postopka. Sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo dejstva, na katerega je predlagatelj opozarjal, namreč, da se sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda v ustreznem odpravku nahaja v sodnem spisu istega sodišča in iste zemljiške knjige, zato je izpodbijana odločitev vsaj preuranjena, saj sodišče prve stopnje tega, po presoji pritožbenega sodišča, pomembnega dejstva ni upoštevalo. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 5. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ob presoji, ali so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu upošteva tudi zgoraj navedeno pomembno okoliščino in o predlogu znova odloči ter izdani sklep vroči udeležencem postopka, med katerimi je nedvomno tudi H.R. kot oseba, proti kateri se predlaga vpis (3. točka 132. člena ZZK-1 v zvezi s 1. točko 3. odstavka 154. člena ZZK-1), pri čemer mora vročitev opraviti v skladu z določbami ZPP o osebni vročitvi, ki se glede na določbo 1. odstavka 120. člena ZZK-1 in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) uporablja tudi v zemljiškoknjižnem postopku. Vročitev pošiljke H.R. na sodno desko namreč ni pravilna, saj je po določbi 145. člena ZPP takšna vročitev dopustna le tedaj, kadar se stranka v teku postopka preseli, pa spremembe naslova ne sporoči sodišču. V obravnavanem primeru pa je pošta prvo sodno pošiljko, naslovljeno nanjo, vrnila z oznako, da je naslovnica preseljena, kar pomeni, da podatki o njenem bivališču niso točni. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti nov naslov udeleženke ali na drug ustrezen način poskrbeti za pravilno vročitev sodne pošiljke. Na podlagi določbe 5. odstavka 161. člena ZZK-1 je sodišče druge stopnje zaradi razveljavitve sklepa v izpodbijanem delu dovolilo tudi izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe.