VSRS Sklep VIII Ips 208/2010

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu, razveljavilo volitve v svet delavcev družbe L. d.d. z dne 5. 2. 2010 in nasprotnemu udeležencu naložilo, da jih je dolžan ponoviti v 60 dneh. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da je S. B. na volitvah dobila največ glasov. Ker je na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi opravljala delo nadomeščanje vodje proizvodnje, S. B. sploh ni imela aktivne in pasivne volilne pravice. Gre za kršitev določil 12. in 13. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU – Ur. l. RS, št. 42/1993 in nadaljnji), ki je bistveno vplivala na volilni rezultat.

2Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je predlog zavrnilo. Obrazložilo je, da je S. B. imela aktivno in pasivno volilno pravico v svet delavcev, saj aneks k pogodbi o zaposlitvi ni bil sklenjen na podlagi 72. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/2002).

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji), ker mu ni bila dana možnost obravnavanja pred pritožbenim sodiščem. Sodišče prve stopnje mu je dne 14. 5. 2010 vročilo pritožbo nasprotnega udeleženca s pravnim poukom, da lahko nanjo odgovori v roku 15 dni od vročitve. To je storil in odgovor na pritožbo poslal sodišču dne 27. 5. 2010, vendar je drugostopenjsko sodišče odločilo o pritožbi že pred prispetjem odgovora na pritožbo. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Ur. l. RS, št. 2/2004) v sporih glede sodelovanja delavcev pri upravljanju res določa 3-dnevni rok za odgovor, vendar napačni pravni pouk za stranko ne sme imeti neugodnih posledic. Zaradi neupoštevanja odgovora na pritožbo je kršen tudi 5. člen ZPP, saj mu ni bila dana možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Pri presoji, kdo se šteje za vodilnega delavca, je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. To niso le poslovodne osebe in prokuristi, temveč tudi drugi delavci, ki imajo zaradi svojega položaja aktivno vlogo pri upravljanju in soodločanju pri delodajalcu. ZSDU se pri pojmu vodilnega delavca napačno sklicuje na 72. člen ZDR, saj vsebino tega pojma določa 5. alineja prvega odstavka 52. člena ZDR. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo zavrne.

4Revizija je bila v skladu z 375. členom ZPP vročena nasprotnemu udeležencu, ki je nanjo odgovoril in predlagal, da naj jo Vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5Revizija je utemeljena.

6Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7Utemeljen je revizijski očitek, da je pritožbeno sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, kadar stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

8V sporu o zahtevi za razveljavitev volitev članov sveta delavcev je rok za odgovor tri dni (prvi odstavek 52. člena ZDSS-1). Ker citirano določilo ne navede izrecno, da ta rok velja le za odgovor na predlog, je potrebno tudi vložitev odgovora na pritožbo vezati na tridnevni rok. Na pravilnost takšnega sklepanja kaže vsebina celotnega člena 52. člena ZDSS-1, ki za obravnavani spor predvideva posebno hiter postopek in s tem namenom predpisuje tridnevni rok tudi za druga procesna dejanja (za opravo glavne obravnave, rok za pritožbo, rok za odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi). Sodišče prve stopnje je predlagatelju določilo napačen rok za vložitev odgovora na pritožbo nasprotnega udeleženca. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da mu je dne 14. 5. 2010 vročilo pritožbo z napotkom, da lahko v 15 dneh (namesto pravilno: v treh dneh) od dneva njenega prejema pri sodišču prve stopnje vloži odgovor na pritožbo.

9Revizija pravilno navaja, da napačen pravni pouk (oziroma v tej zadevi napačno napotilo stranki o tem, v kakšnem roku lahko vloži odgovor na pritožbo) ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna. Takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo, na primer v zadevah II Ips 488/2002 z dne 25. 9. 2003 in II Ips 860/2007 z dne 9. 10. 2008. Predlagatelj zato ni zamudil roka za vložitev odgovora na pritožbo, saj je le-tega poslal sodišču prve stopnje s priporočeno poštno pošiljko dne 27. 5. 2010 (kar je znotraj roka, ki mu ga je za to procesno dejanje določilo sodišče).

10Del pravice do enakega varstva pravic, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave Republike Slovenije (URS – Ur. l. RS, št. 33/1999 in nadaljnji), je tudi pravica do kontradiktornega postopka, v katerem mora biti vsaki stranki zagotovljena pravica do izjavljanja. Tej pravici stranke ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami strank seznani, ter da se, kolikor so dopustne in za odločitev v zadevi bistvene, do njih v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Sodišče druge stopnje je o pritožbi nasprotnega udeleženca odločilo na seji dne 25. 5. 2010, kar je še pred dnem, ko je predlagatelj sploh vložil odgovor na pritožbo. S tem je predlagatelja prikrajšalo za pravico do izjave v postopku in storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tretji odstavek 52. člena ZDSS-1 sicer res določa, da mora sodišče druge stopnje odločiti o pritožbi najkasneje v treh dneh, vendar to določilo ne pomeni, da mora sodišče druge stopnje odločiti v roku treh dni od prejema pritožbe. V skladu z 19. členom ZDSS-1 se v postopku o delovnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. Na podlagi prvega odstavka 345. člena ZPP sodišče prve stopnje šele po tem, ko dobi odgovor na pritožbo ali ko se izteče rok za odgovor na pritožbo, pošlje pritožbo in odgovor na pritožbo, če je bil vložen, z vsemi spisi sodišču druge stopnje. Sodišče druge stopnje o pritožbi tako lahko odloči šele potem, ko k temu sodišču prispe spis (346. člen ZPP), ta pa vključuje tako pritožbo kot tudi morebitno vloženi odgovor na pritožbo.

11O pomenu obravnavanja odgovora na vloženo pravno sredstvo je zavzelo stališče tudi Ustavno sodišče RS v odločbi Up-1467/09 z dne 30. 9. 2010. Obravnavalo je primer, ko je Vrhovno sodišče s sodbo spremenilo odločitev nižjih sodišč tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek, pri tem pa v nasprotju s podatki spisa ugotovilo, da pritožnik ni odgovoril na revizijo. Ustavno sodišče je sodbo Vrhovnega sodišča razveljavilo in vrnilo zadevo temu sodišču v novo odločanje. V zvezi s tem je obrazložilo: „Zapis v obrazložitvi sodbe (1) dopušča sklepanje, da je Vrhovno sodišče pritožnikovo vlogo prezrlo ter da se z njegovimi navedbami v odgovoru na revizijo ni seznanilo in tudi ne ukvarjalo z vprašanji, ali so te navedbe dopustne, za odločitev bistvene in utemeljene. Četudi odgovor na katero izmed navedb morda posredno izhaja iz obrazložitve, za presojo Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru zadostuje sklep, da je Vrhovno sodišče očitno spregledalo pritožnikovo vlogo. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja (katere bistveni del je tudi pravica do izjave) kot tudi za zagotovitevzaupanja v sodstvo je namreč velikega pomena, da stranka, tudi če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni bilo ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, ter da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo.“

12Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje sodišču druge stopnje. Le-to bo moralo po tem, ko se bo seznanilo tudi z navedbami iz odgovora na pritožbo, o njej ponovno odločiti.

13Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Vrhovno sodišče je v 4. točki obrazložitve sodbe zapisalo, da je bila revizija vročena tožeči stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.