VSRS Sodba X Ips 332/2009

I. Revizija se zavrne.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo (revidentovo) tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 8. 7. 2004, in še odločilo, da revidenta ne oprosti plačila sodnih taks. Tožena stranka je v 1. točki izreka svoje odločbe odločila, da se revidentu dodeli pravica za posaditev vinograda iz rezerve pravic v obsegu 10.790 m². V 2. točki izreka je opredelila zemljišča po parcelnih številkah, na katerih se dovoli posaditev vinograda in določila sorte vinske trte, ki se dovolijo posaditi. V 3. točki izreka je odločila, da se potrdi priloženi program prestrukturiranja vinograda za površine, ki so navedene v 2. točki izreka izpodbijane odločbe. Predvidena višina podpore prestrukturiranja vinograda znaša 1,456.650,00 SIT, o dokončni višini podpore pa bo odločila Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja po izvedenem prestrukturiranju. V 4. točki izreka je bilo še odločeno, da lahko tožnik pravico za posaditev iz rezerve pravic iz 1. točke odločbe uveljavlja do izteka drugega vinskega leta po letu, ko je odločba o dodelitvi pravice postala dokončna.

2Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe uvodoma navaja, da je revident s tožbo izpodbijal 3. točko izreka odločbe tožene stranke, s katero je določena predvidena višina podpore, ki jo je dodelila revidentu za prestrukturiranje vinograda. O dokončni višini podpore za obnovo vinograda odloča Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja po izvedenem prestrukturiranju. V nadaljevanju sodišče povzema določbe Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin (Ur. l. RS, št. 103/2003, v nadaljevanju Uredba).

3Revident v reviziji (prej pritožbi) vztraja pri ugovoru, da je bil v njegovem primeru nepravilno določen nagib terena, za kar je sicer že dobil odgovor. Ponovno prosi za oprostitev plačila sodnih taks, saj ima s pridelavo v vinogradu le izgubo pa še sodne stroške ima velike.

4Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8Kot je bilo navedeno že v prejšnji točki te sodbe, revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). V obravnavani zadevi je sporna višina podpore, ki jo je tožena stranka dodelila tožniku za prestrukturiranje vinograda in o kateri dokončni višini bo odločila Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) po izvedenem prestrukturiranju (3. točka odločbe tožene stranke). Revident je v obravnavanem primeru izpolnil vse predpisane pogoje za priznanje podpore za prestrukturiranje svojega vinograda, le z višino te podpore se ni strinjal, ker je smatral, da je bil napačno ocenjen nagib njegovega vinograda. Revident se torej ni strinjal z ugotovitvijo dejanskega stanja, ki pa ne more biti razlog za vložitev revizije. Po presoji Vrhovnega sodišča zato revizija ni utemeljena.

9O ponovnem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks bo odločalo pristojno sodišče prve stopnje.

10Ker glede na navedeno niso podani uveljavljani revizijski razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.