VSL sklep I Cpg 755/2010

1. Za odločanje v tej zadevi ni podana sodna pristojnost.

2. Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Zg 16/2010-47 z dne 6. 5. 2010 se razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrže.

3. Upnik sam nosi pritožbene stroške.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo.

Zoper sklep se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), pritožil upnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu upnika v celoti ugodi, oziroma podrejeno da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

V zadevi ni podana sodna pristojnost.

V 1. in 2. odstavku 18. člena ZPP je določeno, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. Če sodišče med postopkom ugotovi, da za odločitev v sporu ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ, se izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo. Če je bilo odločeno o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 3. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Za tak primer gre v obravnavani situaciji. Upnik je s predlogom za zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo zahteval, da sodišče prve stopnje dolžnikoma naloži, da upniku omogočita uporabo električnega priključka, zagotovita odjem, tehnično oziroma ustrezno števčno kontrolo uporabe in nemoteno oskrbo z električno energijo (glej izrek izpodbijanega sklepa).

Določbe 88. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 79/1999 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju EZ) urejajo postopek na prvi stopnji v sporih med uporabniki omrežja oziroma zainteresiranimi osebami (upravičenci) ter sistemskimi operaterji oziroma organizatorjem trga v posamičnih zadevah, ki izvirajo iz dostopa do omrežij, obračunane cene za uporabo omrežij, zatrjevane kršitve splošnih dobavnih pogojev in sistemskih obratovalnih navodil in ugotovljenih odstopanj in zneskov za pokrivanje stroškov izravnave odstopanj ter kršitev splošnih aktov, ki urejajo odstopanja in njihovo izravnavo. Skladno z EZ v teh sporih v upravnem postopku na prvi stopnji odloča Agencija Republike Slovenije za energijo (1. odstavek 88. člena EZ). Pritožbeno sodišče glede na navedbe upnika ugotavlja, da je predmetni spor potrebno obravnavati kot spor, ki izvira iz dostopa do omrežja električne energije iz točke a) 1. odstavka 88. člena EZ.

Ker je po 267. členu ZIZ začasno odredbo mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba, je torej očitno, da sodišče lahko izda začasno odredbo le v zavarovanje tistih zahtevkov, o katerih je pristojno odločati sodišče. Ker o zahtevku, ki naj bi bil s predlagano začasno odredbo varovan (spor iz dostopa do omrežja), ni pristojno odločati sodišče, pač pa Agencija Republike Slovenije za energijo, torej sodišče tudi ni pristojno odločati o predlogu za zavarovanje takega zahtevka. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo (2. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člen ZPP in 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. členom in 155. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Ker je upnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi pritožbene stroške.