VSM Sodba I Cp 995/2017

I. Pritožba se zavrne in potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano vmesno sodbo je prvostopno sodišče razsodilo, da je po podlagi utemeljen tožbeni zahtevek tožeče stranke.

2Zoper prvostopno vmesno sodbo je vložila pritožbo tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Osrednji pritožbeni ugovor je, da je prvostopno sodišče nepravilno in zmotno presodilo izpovedbe vseh tožnikov ter prič B.Ž., A.Ž. in B.F. ter tudi nepravilno in nepopolno povzelo izvedensko mnenje izvedenca prometne stroke I.C. Na podlagi takšne nepravilne in zmotne presoje je zmotno presodilo, da prometna nesreča, na podlagi katere tožniki uveljavljajo odškodnino za nepremoženjsko škodo, ni bila prirejena za potrebe uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na podlagi lažnega zavarovalnega primera - prometne nesreče. Nasprotno, na podlagi izvedenih dokazov se lahko le zaključuje, da je bila prometna nesreča prirejena in tako ne predstavlja negotovega in neodvisnega dogodka izključenega od volje udeležencev prometne nesreče. Prometna nesreča je povzročena namenoma in zato zavarovalnica ni dolžna kriti oziroma plačati odškodnine za vtoževano nepremoženjsko škodo. Navedena izvajanja pritožba obširno obrazlaga z opozarjanji na neskladnosti in netočnosti izpovedb udeležencev prometne nesreče, pri čemer se pritožba sklicuje tudi na izvedensko mnenje že navedenega izvedenca, iz katerega tudi izhaja, da je bila prometna nesreča prirejena. Pri presoji izpovedbe udeležencev prometne nesreče in izvedenskega mnenja izvedenca prometne stroke je prvostopno sodišče zraven zmotne presoje izvedenih dokazov zašlo tudi v take protispisnosti med izvedenimi dokazi in razlogi izpodbijane sodbe, da je podana bistvena kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in zavrnitev zahtevka. Priglaša pritožbene stroške.

3V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za potrditev prvostopne sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5V tej pravdi tožniki zoper toženo stranko uveljavljajo povrnitev nepremoženjske škode (prvotožnica iz naslova AO plus zavarovanja, preostali tožniki na podlagi zavarovanja avtomobilske odgovornosti iz naslova obveznega zavarovanja v prometu), ki jim je nastala v prometni nesreči dne 30. 6. 2009 okrog 22.00 ure, na lokalni cesti iz smeri P. proti R. Osrednje vprašanje je, ali je bila navedena prometna nesreča prirejena ali pa predstavlja bodoč, negotov in od volje pogodbenikov neodvisen škodni dogodek (zavarovalni primer).

6Materialnopravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v prvem odstavku 131. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, da kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Krivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti (135. člen OZ). Tožena stranka kot zavarovalnica direktno odgovarja za svojega zavarovanca tretjim osebam kot oškodovancem za škodo, ki jim je nastala zaradi dogodka, za katerega sicer odgovarja njen zavarovalec (965. člen OZ in 20. člen Zakon o obveznem zavarovanju v prometu - v nadaljevanju ZOZP). Na oškodovancu je dokazno breme o nastanku škodnega primera (prometni nesreči), o nastanku škode ter o vzročni zvezi med škodnim dogodkom in nastalo škodo. Krivda se domneva. Na podlagi pogodbenega zavarovanja (AO plus zavarovanje) pa tožena stranka vozniku avtomobila, ki je povzročitelj prometne nesreče, odgovarja za škodo nastalo v prometni nesreči. Tudi v tem primeru je na tožeči stranki dokazno breme o škodnem dogodku, nastali škodi ter vzročni zvezi med škodnim primerom in nastalo škodo. V kolikor pa je zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro, zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve, nasprotno pogodbeno določilo pa je nično (944. člen OZ). Dokazno breme za izgubo zavarovanih kritnih pravic iz navedenega razloga (zavarovalniška goljufija) pa je na strani zavarovalnice, ki zatrjuje izgubo zavarovanih kritnih pravic iz navedenega razloga.

7V tej zadevi ni sporno, da je dne 30. 6. 2009 okrog 22.00 ure na lokalni cesti iz smeri P. proti R. prišlo do prometne nesreče - trčenja med osebnima voziloma znamke Volkswagen Passat, ki ga je vozila prvotožnica D.B. in znamke Renault Velsatis, ki ga je v nasprotni smeri vozila B.Ž. Pritožbeno sodišče se pridružuje presoji prvostopnega sodišča, da tožena stranka ni zmogla dokaznega bremena, da je bila navedena prometna nesreča povzročena namenoma in prirejena za potrebe uveljavljanja odškodninskih zahtevkov udeležencev prometne nesreče. Takšen zaključek je prvostopno sodišče sprejelo pravilno na podlagi izpovedbe tožnikov D.B. (voznice osebnega avtomobila) ter C.K., R.H. in Š.K. (sopotniki v vozilu prvotožnice) ter izpovedbe prič B.Ž. (voznica nasproti vozečega osebnega avtomobila) ter A.Ž. in B.F. (sopotnika v vozilu, ki ga je vozila B.Ž.) ter tudi na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca prometne stroke. Kljub nekaterim razhajanjem v izpovedbah navedenih prič in tožnikov, katera ugotavlja tudi prvostopno sodišče in na katera opozarja pritožba (navedena razhajanja, kot zaključuje že prvostopno sodišče, niso toliko nasprotujoča in s tem odločilna za presojo o prirejenosti prometne nesreče, kar prvostopno sodišče v razlogih izpodbijane sodbe obširno in pravilno obrazlaga), upoštevaje izvedensko mnenje izvedenca prometne stroke (iz izvedenskega mnenja sicer izhaja, da nekatere poškodbe na avtomobilih niso mogle nastati pri obravnavani prometni nesreči, izvedenec pa ne more izključiti, da med voziloma do zatrjevanega trčenja v navedenih časovnih in krajevnih okoliščinah ni prišlo), je pravilna presoja prvostopnega sodišča, da tožena stranka ni zmogla dokaznega bremena o zatrjevani prirejenosti prometne nesreče. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

8Iz navedenih razlogov se pritožbeno sodišče pridružuje dejanski presojo prvostopnega sodišča, da se je obravnavana prometna nesreča (prvotožnica je ob vožnji v nočnem času po lokalni cesti zaradi srne na cestišču skrenila v levo in na nasprotnem voznem pasu trčila v vozilo, ki ga je vozila B. Ž.) dejansko zgodila in da tožena stranka ni zmogla dokaznega bremena o prirejenosti prometne nesreče. V pritožbenem postopku pa ni sporno, da so tožniki v prometni nesreči utrpeli telesne poškodbe, torej nepremoženjsko škodo, ki je v vzročni zvezi z nastalo prometno nesrečo (škodnim dogodkom). Materialnopravna podlaga za vtoževano odškodnino za prvotožnico je podana v pogodbenem (AO plus) zavarovanju. Za ostale tožnike pa je podana v zavarovalni polici iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja. Prvostopno sodišče je pravilno izdalo izpodbijano vmesno sodbo.

9Pri izdaji izpodbijane vmesne sodbe prvostopnemu sodišču tudi ni očitati bistvene kršitve določb postopka (protispisnost, razlogi v nasprotju z izvedenimi dokazi, nerazumljivost), ker je prvostopno sodišče vse izvedene dokaze pravilno in korektno presodilo ter tudi obrazložilo, zakaj kljub nekaterim razhajanjem sprejema izpovedbe prič in strank postopka kot verodostojne in tudi povsem ustrezno obrazložilo, zakaj sprejema mnenje izvedenca prometne stroke in zakaj na podlagi izvedenih dokazov ni mogoče izključiti nastanka obravnavanega škodnega primera. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

10Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

11O stroških pritožbenega postopka bo prvostopno sodišče odločilo s končno odločbo.