VSRS Sklep I Up 522/2009

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep občinskega sveta Občine A. z dne 15. 6. 2009, s katerim je bila zavrnjena tožnikova zahteva z dne 2. 3. 2009 za izdajo soglasja k urbanistični rešitvi za gradnjo štirih stanovanjskih dvojčkov na zemljiščih parc. št. ... k.o. ...

2Sodišče prve stopnje je tožbo zoper zgoraj navedeni sklep zavrglo kot prepozno, saj je iz tožnikovega dopisa z dne 1. 7. 2009 razvidno, da je tožnik sklep oziroma izvleček zapisnika seje občinskega sveta z dne 15. 6. 2009 z navedenim sklepom prejel 18. 6. 2009, tožbo pa je vložil 6. 11. 2009, torej po preteku 30-dnevnega roka, določenega v prvem odstavku 28. člena ZUS-1.

3Tožnik v pritožbi navaja, da uradno nikoli ni prejel odgovora na vlogo za izdajo soglasja k urbanistični rešitvi, pač pa je izvleček sklepa pridobil na internetni strani tožene stranke, zato 30-dnevni rok še ni začel teči. Tožena stranka ni izdala sklepa s pravnim poukom, zato bi moralo sodišče obravnavano zadevo obravnavati, kot da gre za molk organa.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu s prvim odstavkom 28. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 je tožbo treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Iz tožbe izhaja, da tožnik izpodbija sklep tožene stranke z dne 15. 6. 2009, ki je bil tožniku poslan 17. 6. 2009, s katerim je tožena stranka izdala negativno mnenje k urbanistični rešitvi projektov tožnika za gradnjo stanovanjskih dvojčkov. Ker je izpodbijani sklep akt predstavniškega organa samoupravne lokalne skupnosti, zoper katerega v skladu s prvim odstavkom 230. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP ni pritožbe, je s seznanitvijo tožnika z izpodbijanim aktom začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu po prvem odstavku 28. člena ZUS-1.

6Izpodbijani sklep tožniku sicer ni bil vročen v skladu z določbami ZUP, niti ni vseboval pravnega pouka, vendar pa tožnik sam v tožbi in dopisu županu tožene stranke, ki je priloga tožbi, navaja, da je bil s sklepom seznanjen dne 18. 6. 2009. Vrhovno sodišče je že v več zadevah, med drugim v sklepu I Up 1289/2006 z dne 13. 12. 2007, zapisalo stališče, da se stranka na pravila o vročanju ne more sklicevati v primeru, ko je na podlagi navedb same stranke ali drugih podatkov mogoče z gotovostjo ugotoviti, kdaj je bila stranka dejansko seznanjena z upravnim aktom in njegovo vsebino. Tožnik v pritožbi ne zanika, da je bil dne 18. 6. 2009 z vsebino izpodbijanega akta seznanjen, niti ne pojasni razlogov, čemu je tožbo vložil šele v novembru 2009, kar je več mesecev prepozno.

7Tožnikove navedbe, da bi moralo sodišče tožbo obravnavati kot tožbo zaradi molka organa, so neutemeljene, saj tožnik v sami tožbi navaja, da je bil sklep o zavrnitvi izdaje soglasja sprejet dne 15. 6. 2009 in da je bila s tem tožnikova vloga za izdajo soglasja zavrnjena. Za obravnavo tožbe po drugi alineji prvega odstavka 33. člena ZUS-1 tako sodišče prve stopnje ni imelo podlage.

8Iz zgoraj navedenih razlogov je presoji Vrhovnega sodišča odločitev sodišča prve stopnje, da je bila tožba vložena prepozno in jo je bilo zato treba zavreči, pravilna in zakonita. Glede na to, da je bila tožba v vsakem primeru vložena prepozno, se Vrhovno sodišče ni spuščalo v presojo, ali izpodbijani sklep izpolnjuje pogoje iz 2. ali 5. člena ZUS-1 kot akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Vrhovno sodišče je na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9Ker tožnik s pritožbo ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.