VSL sklep I Cpg 556/2009

Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 1. 2009 in sklep z dne 2. 3. 2009 v zvezi s popravnim sklepom z dne 2. 4. 2009 razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Z izpodbijanim sklepom z dne 30. 1. 2009 je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, s sklepom z dne 2. 3. 2009 v zvezi s popravnim sklepom z dne 2. 4. 2009 pa je tožečima strankama sorazmerno njunima deležema v tožbenem zahtevku naložilo povračilo pravdnih stroškov toženih strank v znesku 2.996,71 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep z dne 30. 1. 2009 sta se pravočasno pritožili tožeči stranki, smiselno zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagali da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Navajata, da je sodišče nepravilno zavrglo tožbo zaradi litispendence. Menita, da njun zahtevek ne temelji na isti dejanski in pravni podlagi kot tožbeni zahtevek, ki ga uveljavljata v prej začetem sporu pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. VIII Pg 1984/07. V omenjenem postopku tožeči stranki zahtevata povračilo škode, ki je zaradi ravnanj tam toženih strank nastala njima (povračilo za zmanjšanje vrednosti delnic SAA d.d.). V obravnavanem sporu pa pritožnika zahtevata povračilo škode, ki je zaradi ravnanje tu toženih strank nastala družbi S AA d.d. (povračilo škode družbi). Po mnenju pritožnikov ne gre za isto terjatev, pač pa se sodno varstvo zahteva za povračilo različnih škod različnim osebam. Poleg tega zahtevana zneska nista enaka, kot je nepravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Opozarjata, da litispindenca glede M.J. ni podana, saj v zadevi opr. št. VIII Pg 1984/07 sploh ni tožena stranka.

Tožeči stranki sta se pravočasno pritožili tudi zoper sklep z dne 2. 3. 2009 in predlagali spremembo sklepa tako, da se plačilo stroškov postopka naloži toženim strankam, podrejeno, da se izpodbijani sklep razveljavi in odločanje o stroških vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

Pritožbi sta bili vročeni toženim strankam, ki so nanju odgovorile in predlagale zavrnitev obeh pritožb kot neutemeljenih s stroškovno posledico.

Pritožbi sta utemeljeni.

Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju ZPP) v 3. odstavku 189. člena določa, da dokler teče pravda (ki se začne z vročitvijo tožbe nasprotni stranki) se o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže. Pogoja za nastop litispindence sta dva: istovetnost strank in istovetnost tožbenega zahtevka.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnika v sporu opr. št. VIII Pg 1984/07 zahtevata, da tožene stranke F.G., J.P., I.M. d.d. in I.K. plačajo prvotožeči stranki E. d.o.o. znesek 11.129.394,31 EUR, drugotožeči stranki C. d.o.o. pa znesek 637.549,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2004 dalje do plačila. V obravnavanem sporu pa tožnika kot delničarja SAA d.d. od toženih strank F.G., I.M. d.d., I.K. in M.J. zahtevata plačilo 13.859.768,77 EUR družbi Skupina AA d.d. skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2004 dalje do plačila. Tožnika sta sicer v obeh sporih ista, vendar v prvem sporu tožita za svoj račun, v obravnavanem pa za račun družbe, katere delničarja sta. ZGD -1 v 328. členu v povezavi s 327. členom določa posebne primere, v katerih lahko delničarji v svojem imenu in za račun družbe vložijo tožbo za povrnitev škode, ki je družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov upravljanja in nadzora (actio pro socio), za kar sta se odločila tožnika v tem sporu. Denarni zneski, ki jih zahtevata, so različni in izhajajo iz različnih pravnih podlag, čeprav je dejanska podlaga zahtevkov skoraj identična. ZGD-1 v 1. odstavku 264. člena določa, da mora oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev, povrniti družbi zaradi tega nastalo škodo. Poleg tega mora delničarjem, če so bili oškodovani, povrniti nastalo škodo, ne glede na škodo, ki jim je bila povzročena z oškodovanjem družbe. Zakon torej daje odškodninski zahtevek tako družbi sami kot tudi njenim delničarjem, če jim je nastala škoda. Ker oba odškodninska zahtevka izhajata iz istega nedopustnega ravnanja, je dejanska podlaga logično v obeh sporih v pretežnem delu enaka. Iz zgoraj obrazloženega torej izhaja, da v predmetnem sporu in sporu v zadevi opr. št. VIII Pg 1984/2007 ne gre za istovetnost tožbenih zahtevkov, saj sta tožbena predloga različna. Prvostopenjsko sodišče je torej nepravilno uporabilo določbo 189. člena ZPP in izdalo izpodbijani sklep z dne 30. 1. 2009, saj litispindenca ni nastopila. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. odstavek 339. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odloči v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (4. odstavek 163. člena ZPP). Ker je sodišče s sklepom z dne 2. 3. 2009 v zvezi s popravnim sklepom z dne 2. 4. 2009 odločilo o stroških postopka, ki zaradi razveljavitve sklepa z dne 30. 1. 2009 še ni končan, niso pa podani razlogi iz 6. odstavka 163. člena ZPP, je pritožba utemeljena tudi v tem delu. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.