VSL sklep I Cp 1689/2010

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi, sklep o izvršbi, opr. št. I 2004/1965 z dne 28.12.2005, se razveljavi v 1. in 3. točki izreka ter se tožba zavrže.

Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 82,56 EUR.

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi, opr. št. I 2004/1965 z dne 28.12.2005, v veljavi v 1. in 3. točki izreka, tako da mora toženka plačati tožnici glavnico v znesku 639,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroške izvršilnega postopka v znesku 130,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje toženka. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in tožbo zavrže ali pa vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določilo 2. odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08; v nadaljevanju ZPP) in tako zmotno štelo, da je priznala vse trditve tožnice. Toženka je namreč v drugi pripravljalni vlogi izrecno vztrajala pri svojih dosedanjih navedbah, tako kot je tudi v prvi pripravljalni vlogi vztrajala pri svojih navedbah v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je njene ugovore v obrazložitvi sodbe sicer obravnavalo, a le podredno. Zato meni, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje, kljub njenemu ugovoru, da gre za spor, glede katerega je bilo dogovorjeno, da ga bo reševala arbitraža, nepravilno odločilo, da je pristojno za odločanje. Opozarja na določila Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše S. 24 v D., iz katerih je razvidna pristojnost arbitraže. Vztraja pri trditvi, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Navaja še, da poročilo revizijske hiše ne dokazuje, da je tožnica karkoli plačevala za toženko. Relevantna dokazila v zvezi s plačili bi bili le računi dobaviteljev in izvajalcev ter dokazila o njihovih plačilih s strani tožnice, česar pa slednja ni predložila. Sicer pa toženka vztraja pri svojih navedbah iz postopka pred sodiščem prve stopnje.

Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Toženka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarjala sodni pristojnosti za rešitev predmetnega spora, ker je v Pogodbi o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše S. 24 v D. z dne 29.8.2002 (priloga B1 – v nadaljevanju pogodba), sklenjeni med tožnico kot upravnikom te stavbe in lastniki stanovanj, dogovorjena pristojnost arbitraže. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi toženkin ugovor nepristojnosti sodišča zavrnilo z obrazložitvijo, da predmetni spor ni spor v zvezi z določili omenjene pogodbe, pač pa je v tej zadevi sporno le, ali je toženka dolžna plačati tožnici kot upravniku vtoževane stroške. Pritožba navedeni zaključek sodišča prve stopnje utemeljeno izpodbija. V 8. členu pogodbe je določeno, da bodo morebitne spore, ki bi nastali iz te pogodbe, pogodbene stranke reševale sporazumno, v primeru, da sporazuma ni mogoče doseči, pa rešuje spore arbitraža. Nadalje navedeno pogodbeno določilo določa, da arbitražo sestavljajo trije člani, enega člana določijo naročniki, enega upravnik, predsednika, ki je član arbitraže, pa imenujejo vse pogodbene stranke sporazumno. Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da predmetni spor, ki se nanaša na plačilo stroškov obratovanja, ni v zvezi z določili omenjene pogodbe. Pritožba utemeljeno opozarja na določila pogodbe, ki določajo pristojnosti upravnika v zvezi s storitvami obratovanja večstanovanjske hiše. Tako upravnik v skladu s pogodbo (med drugim) sklepa pogodbe z dobavitelji hiše (za komunalne storitve, dimnikarske storitve, itd), zagotavlja plačila dobaviteljem, obračunava in razdeljuje stroške obratovanja, skrbi za izterjavo teh stroškov in ključ delitve. Vse navedeno pa je bilo med pravdnima strankama v tej pravdi sporno. Pritožbeno sodišče se tako v celoti strinja s pritožbo, da je predmetni spor v zvezi z določili navedene pogodbe, zato je zanj pristojna v tej pogodbi določena arbitraža. Sodišče prve stopnje je tako, kljub pravočasnemu in utemeljenemu ugovoru toženke o dogovorjeni arbitraži, odločalo o zadevi, za katero ni bilo pristojno.

V obravnavni zadevi se v skladu z določilom 3. odstavka 50. člena Zakona o arbitraži (Ur. l. RS, št. 45/08 – v nadaljevanju ZArbit) še vedno uporabljajo določbe 31. poglavja ZPP. Postopek se je namreč začel z vložitvijo predloga za izvršbo dne 30.12.2004, ZArbit, ki je začel veljati 9.8.2008 in je navedeno poglavje ZPP v celoti razveljavil, pa je v omenjeni prehodni določbi določil, da se postopki, ki potekajo pred sodišči na dan uveljavitve tega zakona, nadaljujejo po doslej veljavnih predpisih. Sodišče prve stopnje bi se tako moralo v skladu z določilom 464. člena ZPP, ker sta se stranki s pogodbo dogovorili, da bo za odločitev o predmetnem sporu pristojna v pogodbi navedena arbitraža, na (pravočasen) ugovor toženke izreči za nepristojno, razveljaviti v postopku opravljena dejanja in zavreči tožbo oziroma predlog za izvršbo. Ker tega ni storilo, pač pa je nepravilno odločilo, da je pristojno, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 5. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu z 2. odstavkom 354. člena ZPP razveljavilo izpodbijano sodbo in (upoštevaje, da se je predmetni pravdni postopek začel kot izvršilni postopek) razveljavilo sklep o izvršbi, opr. št. I 2004/1965 z dne 28.12.2005, v 1. in 3. točki izreka ter tožbo zavrglo.

Ker je toženka s pritožbo uspela, je v skladu z določilom 2. odstavka 165. člena ZPP upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, in sicer v višini priglašenih 82,56 EUR, ki ji jih je tožnica dolžna povrniti v roku 15 dni. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je pooblaščenec toženke stroške pritožbenega postopka sicer zmotno priglasil v skladu z določili Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/08, v nadaljevanju ZOdvT), saj se v skladu s 1. odstavkom 41. člena ZOdvT v tej pravdni zadevi, ki se je začela že pred uveljavitvijo ZOdvT, uporablja doslej veljavna Odvetniška tarifa (Ur. l. RS, št. 67/03). Vendar pa so priglašeni stroški nižji od stroškov, ki bi šli toženkinemu pooblaščencu za sestavo pritožbe po doslej veljavni Odvetniški tarifi, zato mu jih je pritožbeno sodišče v celoti priznalo; plačilo zakonskih zamudnih obresti od dosojenih stroškov pa ni bilo zahtevano (glej 1. odstavek 2. člena ZPP).