VSRS Sodba X Ips 733/2005

Revizija se zavrne.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 3. 7. 2002, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Oddelka za gospodarstvo in gospodarske javne službe Občine Kranjska Gora z dne 12. 6. 2002. S slednjo je bilo tožniku naloženo plačilo komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijski kolektor v višini 192.600,00 SIT za v odločbi navedene poslovne prostore.

2Sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke ter zavrača tožnikov očitek o neobrazloženosti odločbe tožene stranke. V obrazložitvi sodbe se sklicuje na določbe Odloka o gospodarski javni službi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Kranjska Gora – (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/99, v nadaljevanju: Odlok) in Odloka o komunalnem prispevku v Občini K.G. (Uradni vestnik Gorenjske, št. 21/00 in 15/02).

3V laični reviziji, prej pritožbi, tožnik ponavlja, da tožena stranka na njegove ugovore ni odgovorila. Navaja tudi, da ga za priključek na kanalizacijo nihče ni vprašal in da je za odprtje lokala moral narediti triprekatno greznico, ki jo je pregledal inšpektor, za kar je plačal vse takse.

4Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno, v drugem odstavku istega člena pa je določil, kdaj se pritožbe, vložene pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe in kdaj kot revizije po ZUS-1. Ker obravnavana pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po ZUS-1, jo Vrhovno sodišče obravnava kot pravočasno in dovoljeno revizijo, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007.

7Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

8Kot izhaja iz spisa zadeve in tožbenih ter revizijskih navedb, je tožnik uporabnik individualne greznice na območju Občine Kranjska Gora, ki je pristopila k izgradnji javnega kanalizacijskega kolektorja za čiščenje odpadnih vod. V reviziji ostaja sporno, ali je bilo tožniku utemeljeno naloženo plačilo komunalnega prispevka.

9V skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 44/97 in nasl.), ki je veljal v času odločanja, je treba izgradnjo kanalizacijskega kolektorja za čiščenje odpadnih voda šteti za opremljanje stavbnih zemljišč, kolikor ni dovoljena gradnja greznic (40. člen). Opremljanje stavbnega zemljišča se v skladu z istim zakonom financira s komunalnim prispevkom (42. člen), ki ga je dolžan plačati tudi lastnik zgrajenega objekta na neopremljenem ali delno opremljenem stavbnem zemljišču, če se to zemljišče komunalno opremlja (drugi odstavek 43. člena). Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda je v Zakonu o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 32/93 in nasl.) opredeljeno kot obvezna lokalna javna služba (prvi odstavek 26. člena), po Zakonu o javnih gospodarskih službah (Ur. l. RS, št. 32/93 in nasl.) pa je uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače (drugi odstavek 5. člena). V skladu z navedenimi podlagami je Občina Kranjska Gora v svojih pravnih aktih določila obvezen priklop na javno kanalizacijsko omrežje tudi za že zgrajene objekte. Odlok tako v 31. členu določa, da se morajo v vseh naseljih, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je tehnično izvedljivo, vsi uporabniki individualnih greznic priključiti na javno kanalizacijo najpozneje v šestih mesecih po izgradnji kanalizacije. Po 18. členu istega Odloka mora tudi uporabnik že zgrajenega objekta na neopremljenem ali delno opremljenem zemljišču, če se komunalno opremlja, plačati komunalni prispevek v skladu z zakonom in občinskim odlokom.

10Ker tožnik, ki je uporabnik že zgrajenega objekta na neopremljenem ali delno opremljenem zemljišču, ki se komunalno opremlja, niti ne zatrjuje dejstev, zaradi katerih bi bil glede na določbe Odloka lahko oproščen plačila komunalnega prispevka (da še ni preteklo šest mesecev od zgraditve kanalizacijskega kolektorja oziroma da je priključitev njegovega zemljišča na javno kanalizacijo tehnično nemogoča), so se tudi po presoji Vrhovnega sodišča stekli pogoji za obvezno priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijsko omrežje, posledično pa je zanj nastala tudi obveznost plačila komunalnega prispevka.

11Odločba tožene stranke je skladna z omenjenimi pravnimi podlagami. Na ugovore, ki niso odločilni za presojo pravilnosti in zakonitosti odločbe o odmeri komunalnega prispevka (kot so npr. navedbe o smotrnosti in kakovosti izgradnje komunalnega kolektorja), pa ne tožena stranka ne sodišče prve stopnje nista bila dolžna odgovarjati. Zato ugovor neobrazloženosti Vrhovno sodišče zavrača.

12Glede na to, da tožnik drugih pravno pomembnih ugovorov zoper izpodbijano sodbo ne navaja, Vrhovno sodišče pa kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni našlo, je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo v skladu z 92. členom ZUS-1.