UPRS sodba U 1881/2006

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS št. ... z dne 21. 6. 2006 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

:

Tožena stranka je zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo organa prve stopnje št. ... z dne 24. 8. 2005, s katero je bilo ugotovljeno, da vojni veteran A.A. od 1. 1. 2005 nima več pravice do veteranskega dodatka. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je organ prve stopnje v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe pravilno ugotovil prejemke upravičenca, zakonca in vzdrževanega družinskega člana. Tožnikov očitek, da je organ prve stopnje po prostem preudarku odločil, katere prejemke je potrebno upoštevati pri odločitvi o pravici in višini veteranskega dodatka, tožena stranka zavrača, in sicer navaja, da zakon natančno določa, kateri prejemki se upoštevajo in kateri ne. Nadalje navaja, da je redni prejemek vsak prejemek, ki ga oseba prejema v enakomernih časovnih intervalih, torej vsak mesec. Organ prve stopnje je v postopku ugotovil, da je tožnikova hči preko študentskega servisa mesečno prejemala prejemke, zato je ravnal pravilno, ko jih je upošteval pri odločitvi o veteranskem dodatku. Tožena stranka tožniku med drugim tudi pojasnjuje, da v postopku odločitve o veteranskem dodatku za leto 2004, je organ prve stopnje tudi ugotavljal prejemke vzdrževanega družinskega člana, vendar je tožnik na zaslišanju izjavil, da ti prejemki niso bili redni, saj je hčerka delala le občasno. Organ prve stopnje je upošteval tožnikovo izjavo in teh prejemkov ni upošteval. Drugače pa je bilo ugotovljeno v postopku pred organom prve stopnje v zadevi odločitve o pravici do veteranskega dodatka za leto 2005. Tožena stranka zaključuje, da je organ prve stopnje navedeni prejemek družinskega člana pravilno upošteval v skladu z določili 47. člena Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl., v nadaljevanju ZVojI).

Tožnik v tožbi navaja, da tožena stranka napačno oziroma pomanjkljivo razlaga pojem redni prejemek. Tožena stranka si je vzela diskrecijsko pravico pri odločanju o tem, kaj sodi pod pojem redni prejemek. Tožnik predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri pravnih in dejanskih ugotovitvah izpodbijane odločbe in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Zastopnik javnega interesa, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ni prijavil udeležbe v postopku, na podlagi 3. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUS), ki je veljal do 1. januarja 2007 (110. člen Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

Na podlagi 8. člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 110/2003, v nadaljevanju ZVV) je določeno, da ima pravico do veteranskega dodatka vojni veteran, če delež prejemkov za družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek. Po 9. členu ZVV je osnova za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka in za določanje njegove višine enaka osnovi za ugotavljanje pravice do invalidskega dodatka po ZVojI. Na višino invalidskega dodatka po 46. členu ZVojI vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Po določilu 1. in 2. odstavka 47. člena ZVojI se za prejemke štejejo dohodki in prejemki, ki jih upravičenec, zakonec in vzdrževani družinski član redno prejema v denarju ali v naravi. Upoštevajo se tako dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, kot tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, razen invalidnine, družinske invalidnine in dodatka za posebno invalidnost po tem zakonu ter dodatka za pomoč in postrežbo, prejemkov iz naslova rejnine ter oskrbe v tuji družini in otroškega dodatka.

V konkretnem primeru je sporno, ali se plačilo za delo preko študentskega servisa šteje med redne prejemke. Po presoji sodišča je delo preko študentskega servisa občasne narave, kar pomeni, da so tudi prejemki za takšno delo občasne narave. V 47. členu ZVojI je določeno, da se upoštevajo tisti dohodki in prejemki, ki jih oseba redno prejema. Oseba, ki dela preko študentskega servisa, pa ne prejema rednih dohodkov, temveč občasne dohodke. Delo preko študentskega servisa lahko načeloma traja daljše časovno obdobje, vendar je takšno delo še vedno občasno delo z občasnimi prejemki. Tožena stranka bi morala v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti zakonsko podlago, ki določa, da se plačilo za delo preko študentskega servisa šteje za redni prejemek. Po presoji sodišča je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva in je ni mogoče preizkusiti, ker iz nje niso razvidni razlogi za takšno odločitev tožene stranke (3. in 5. točka 1. odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 70/99 in nasl., v nadaljevanju ZUP), tako da je onemogočena kontrola, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljen materialni predpis. Ustava RS v 22. členu (Uradni list RS, št. 33/91-I in nasl.) zagotavlja enako varstvo pravic, ki je zagotovljeno vsakomur v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. To pomeni, da mora biti odločba o pravici do veteranskega dodatka toliko obrazložena, da so iz nje razvidni razlogi, zakaj tožena stranka šteje plačilo za delo preko študentskega servisa za redni prejemek. Le s takšno obrazložitvijo je namreč tožniku zagotovljeno učinkovito izpodbijanje odločbe in posledično ima le tako zagotovljeno tudi učinkovito sodno varstvo. V ponovljenem postopku bo torej tožena stranka morala pojasniti, na podlagi katerih predpisov šteje delo preko študentskega servisa za redno delo in na podlagi katerih predpisov šteje, da je plačilo za delo preko študentskega servisa redni prejemek.

Ker se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (bistvena kršitev pravil postopka), je sodišče tožbi ugodilo in odločilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 – v nadaljevanju ZUS-1).