47. člen ZVojI

Pravilno je tožnikovo stališče, da je treba za ugotovitev, ali posamezen prejemek vpliva na pravico in višino invalidskega dodatka, določbo 46. člena ZVojI razlagati v povezavi z določbami drugih členov tega zakona, ki urejajo pravico do invalidskega dodatka, in pri razlagi upoštevati tudi namen, za katerega se daje invalidski dodatek. Na spremembo v višini prejemkov se ni mogoče sklicevati le kot na okoliščine, na podlagi katerih bi do spremembe v prejemkih hipotetično lahko prišlo (pogodbena zaveza nuditi vso potrebno oskrbo, pomoč in postrežbo), ampak je treba konkretno ugotoviti, da je zaradi takšnih okoliščin dejansko že prišlo do spremembe v prejemkih, ki jih oseba redno prejema v denarju ali naravi, in natančno ugotoviti višino te spremembe ter posledično, ali vpliva na dodeljeno pravico.

S sodbo tega sodišča I U 967/2018 je bila odločba o pravici do veteranskega dodatka odpravljena in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, zato je s tem odpadla tudi podlaga za izdajo odločbe, izpodbijane v tem upravnem sporu, ki je, kot rečeno, izključno temeljila na odločbi št. 130/97/2014-48 z dne 31. 5. 2017.

V obravnavnem primeru je tožnik že v upravnem postopku zatrjeval, da se s sklenitvijo pogodbe njegovo premoženjsko stanje in premoženjsko stanje njegove žene ni v ničemer spremenilo in da iz naslova sklenjene pogodbe ne prejemata nobenih rednih prejemkov, ne denarnih, ne v naravi. Kljub temu, da bi lahko bistveno vplivala na odločitev, se toženka do teh navedb ni opredelila, kar je bistvena kršitev pravil postopka.

Upravni organ je pri svoji odločitvi napačno ugotovil dejansko stanje, ko je upošteval, da iz odločbe Zavoda RS za zaposlovanje izhaja, da je tožnik upravičen do denarnega nadomestila za mesec december 2014 v višini 529,50 EUR neto. Za mesec december 2014 bi namreč moral na podlagi odločbe Zavoda RS za zaposlovanje upoštevati le denarno nadomestilo od dne 4. 12. 2014 ter do 31. 12. 2014. Za čas do 4. 12. 2014 odločba Zavoda RS za zaposlovanje, na katero je svoje ugotovitve oprl organ, ni relevanten dokaz.

Nadomestila, ki ga tožnikov sin prejema na podlagi ZDVDTP, ni mogoče uvrstiti med nobenega izmed dohodkov, naštetih v ZVojI, tako da veljavna pravna ureditev ne omogoča njegovega izvzetja izmed prejemkov, ki se upoštevajo pri izračunu deleža prejemkov na družinskega člana.

Pri izračunu invalidskega dodatka je bistveno, da se je dohodek prenehal izplačevati v letu, za katerega se prejemki upoštevajo, ter ga tudi v času odločanja o odmeri invalidskega dodatka tožnikova partnerka ni več prejemala. Pri tem pa ni pomembno, da je denarno nadomestilo obdavčljiv vir dohodnine, temveč je relevantno le ali gre za dohodek, ki ga je mogoče opredeliti kot redni prejemek upravičenca in njegovih družinskih članov.

Določba 47. člena ZVojI med prejemke, relevantne za določitev pravice oziroma višine veterinarskega dodatka, ne všteva samo tistih invalidnin, družinskih invalidnin in dodatka za posebno invalidnost, ki so bili priznani po določbah ZVojI.

V 47. členu ZVojI je določeno, da se upoštevajo tisti dohodki in prejemki, ki jih oseba redno prejema. Delo preko študentskega servisa lahko načeloma traja daljše časovno obdobje, vendar je takšno delo še vedno občasno delo z občasnimi prejemki. Tožena stranka bi morala v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti zakonsko podlago, ki določa, da se plačilo za delo preko študentskega servisa šteje za redni prejemek.

Na višino veteranskega dodatka vpliva tudi s pogodbo dogovorjen preužitek.

Sprememba v višini prejemkov, ki vpliva na pravico in višino invalidskega dodatka, se ugotavlja v postopku, ki ga uvede pristojni organ po uradni dolžnosti (2. odstavek 91. člena ZVojI); v tem postopku je potrebno ugotoviti vsa odločilna dejstva in dati stranki možnost sodelovanja.