iuris
§ zakonZakon o vojnih invalidih · ZVojI · velja od 1. 1. 1996

46. člen ZVojI

Sodna praksa: 9 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 10. 2019Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 925/2018-7Upravno sodišče RS · 2019

    Med strankama upravnega spora ni sporno dejstvo, da zakonska zveza med tožnikom in A.A. v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni bila razvezana in je v smislu določb takrat veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) še obstajala. Skladno s 46. členom ZVojI, ki se pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka upošteva na podlagi 9. člena ZVV, na pravico do veteranskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Po presoji sodišča navedeno pomeni, da je prvostopenjski organ pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka pravilno upošteval tudi dohodke in prejemke tožnikove žene A.A. Tudi po presoji sodišča se pri ugotavljanju skupnih prejemkov družinske skupnosti upoštevajo redni prejemki in dohodki tožnikove žene, ne glede na to, ali živi s tožnikom v skupnem gospodinjstvu.

  • UPRS Sodba I U 1066/2018-7Upravno sodišče RS · 2019

    Pravilno je tožnikovo stališče, da je treba za ugotovitev, ali posamezen prejemek vpliva na pravico in višino invalidskega dodatka, določbo 46. člena ZVojI razlagati v povezavi z določbami drugih členov tega zakona, ki urejajo pravico do invalidskega dodatka, in pri razlagi upoštevati tudi namen, za katerega se daje invalidski dodatek. Na spremembo v višini prejemkov se ni mogoče sklicevati le kot na okoliščine, na podlagi katerih bi do spremembe v prejemkih hipotetično lahko prišlo (pogodbena zaveza nuditi vso potrebno oskrbo, pomoč in postrežbo), ampak je treba konkretno ugotoviti, da je zaradi takšnih okoliščin dejansko že prišlo do spremembe v prejemkih, ki jih oseba redno prejema v denarju ali naravi, in natančno ugotoviti višino te spremembe ter posledično, ali vpliva na dodeljeno pravico.

  • UPRS Sodba I U 967/2018-8Upravno sodišče RS · 2019

    V obravnavnem primeru je tožnik že v upravnem postopku zatrjeval, da se s sklenitvijo pogodbe njegovo premoženjsko stanje in premoženjsko stanje njegove žene ni v ničemer spremenilo in da iz naslova sklenjene pogodbe ne prejemata nobenih rednih prejemkov, ne denarnih, ne v naravi. Kljub temu, da bi lahko bistveno vplivala na odločitev, se toženka do teh navedb ni opredelila, kar je bistvena kršitev pravil postopka.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 19. 2. 2026
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

9 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 10. 2019
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–9 od 9
  • UPRS Sodba I U 925/2018-7
    Upravno sodišče RS · 23. 10. 2019

    Med strankama upravnega spora ni sporno dejstvo, da zakonska zveza med tožnikom in A.A. v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni bila razvezana in je v smislu določb takrat veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) še obstajala. Skladno s 46. členom ZVojI, ki se pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka upošteva na podlagi 9. člena ZVV, na pravico do veteranskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Po presoji sodišča navedeno pomeni, da je prvostopenjski organ pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka pravilno upošteval tudi dohodke in prejemke tožnikove žene A.A. Tudi po presoji sodišča se pri ugotavljanju skupnih prejemkov družinske skupnosti upoštevajo redni prejemki in dohodki tožnikove žene, ne glede na to, ali živi s tožnikom v skupnem gospodinjstvu.

  • UPRS Sodba I U 1066/2018-7
    Upravno sodišče RS · 11. 4. 2019

    Pravilno je tožnikovo stališče, da je treba za ugotovitev, ali posamezen prejemek vpliva na pravico in višino invalidskega dodatka, določbo 46. člena ZVojI razlagati v povezavi z določbami drugih členov tega zakona, ki urejajo pravico do invalidskega dodatka, in pri razlagi upoštevati tudi namen, za katerega se daje invalidski dodatek. Na spremembo v višini prejemkov se ni mogoče sklicevati le kot na okoliščine, na podlagi katerih bi do spremembe v prejemkih hipotetično lahko prišlo (pogodbena zaveza nuditi vso potrebno oskrbo, pomoč in postrežbo), ampak je treba konkretno ugotoviti, da je zaradi takšnih okoliščin dejansko že prišlo do spremembe v prejemkih, ki jih oseba redno prejema v denarju ali naravi, in natančno ugotoviti višino te spremembe ter posledično, ali vpliva na dodeljeno pravico.

  • UPRS Sodba I U 967/2018-8
    Upravno sodišče RS · 7. 3. 2019

    V obravnavnem primeru je tožnik že v upravnem postopku zatrjeval, da se s sklenitvijo pogodbe njegovo premoženjsko stanje in premoženjsko stanje njegove žene ni v ničemer spremenilo in da iz naslova sklenjene pogodbe ne prejemata nobenih rednih prejemkov, ne denarnih, ne v naravi. Kljub temu, da bi lahko bistveno vplivala na odločitev, se toženka do teh navedb ni opredelila, kar je bistvena kršitev pravil postopka.

  • UPRS sodba IV U 259/2014
    Upravno sodišče RS · 23. 4. 2015

    Na pravico in višino invalidskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. V skladu s 44. členom ZVojI je bila tožniku pravilno priznana pravica do invalidskega dodatka v višini razlike med deležem prejemkov na družinskega člana v znesku 347,08 EUR ter osnova za odmero veteranskega dodatka v znesku 497,15 EUR, v mesečnem znesku 150,07 EUR od 1. 1. 2014 dalje.

  • UPRS sodba in sklep I U 1036/2013
    Upravno sodišče RS · 16. 1. 2014

    Nadomestila, ki ga tožnikov sin prejema na podlagi ZDVDTP, ni mogoče uvrstiti med nobenega izmed dohodkov, naštetih v ZVojI, tako da veljavna pravna ureditev ne omogoča njegovega izvzetja izmed prejemkov, ki se upoštevajo pri izračunu deleža prejemkov na družinskega člana.

  • UPRS sodba IV U 148/2010
    Upravno sodišče RS · 11. 1. 2011

    Določba 47. člena ZVojI med prejemke, relevantne za določitev pravice oziroma višine veterinarskega dodatka, ne všteva samo tistih invalidnin, družinskih invalidnin in dodatka za posebno invalidnost, ki so bili priznani po določbah ZVojI.

  • VSRS Sodba X Ips 1422/2005
    Vrhovno sodišče RS · 18. 11. 2009

    Potrdilo davčnega organa o višini katastrskega dohodka je javna listina. Ugovori v zvezi z neskladjem katastrskih podatkov v zemljiškem katastru z dejanskim stanjem zemljišča v naravi se ne morejo uspešno uveljavljati v postopku odmere družinskega dodatka po ZVojI, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku pri geodetskem upravnem organu.

  • UPRS sodba U 1881/2006
    Upravno sodišče RS · 1. 10. 2008

    V 47. členu ZVojI je določeno, da se upoštevajo tisti dohodki in prejemki, ki jih oseba redno prejema. Delo preko študentskega servisa lahko načeloma traja daljše časovno obdobje, vendar je takšno delo še vedno občasno delo z občasnimi prejemki. Tožena stranka bi morala v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti zakonsko podlago, ki določa, da se plačilo za delo preko študentskega servisa šteje za redni prejemek.

  • VSRS Sklep I Up 239/98
    Vrhovno sodišče RS · 20. 12. 2001

    Sprememba v višini prejemkov, ki vpliva na pravico in višino invalidskega dodatka, se ugotavlja v postopku, ki ga uvede pristojni organ po uradni dolžnosti (2. odstavek 91. člena ZVojI); v tem postopku je potrebno ugotoviti vsa odločilna dejstva in dati stranki možnost sodelovanja.