9. člen ZVV

Med strankama upravnega spora ni sporno dejstvo, da zakonska zveza med tožnikom in A.A. v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni bila razvezana in je v smislu določb takrat veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) še obstajala. Skladno s 46. členom ZVojI, ki se pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka upošteva na podlagi 9. člena ZVV, na pravico do veteranskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Po presoji sodišča navedeno pomeni, da je prvostopenjski organ pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka pravilno upošteval tudi dohodke in prejemke tožnikove žene A.A. Tudi po presoji sodišča se pri ugotavljanju skupnih prejemkov družinske skupnosti upoštevajo redni prejemki in dohodki tožnikove žene, ne glede na to, ali živi s tožnikom v skupnem gospodinjstvu.

V zadevi je sporno, ali je tožena stranka med prejemke, ki se upoštevajo pri preračunu veteranskega dodatka, pravilno upoštevala znesek mesečne rente, ki jo tožnik prejema iz naslova odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v posledici delovne nezgode. Mesečno ta znaša 297,84 EUR, izplačevalec pa plačuje tudi akontacijo dohodnine v višini 99,28 EUR. Po presoji sodišča je bistveno, da renta, ki jo prejema tožnik, ni med izjemami, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 47. člena ZVojI.

Tožnik pogojev za pridobitev veteranskega dodatka zaradi preseganja premoženjskega cenzusa ne izpolnjuje. Zato tudi ni upravičen do plačila zdravstvenih storitev po 15. členu ZVV.

ZUJF, ki je začel veljati 31. 5. 2012, je v okviru prehodnih in končnih določb uredil tudi položaj vojnih veteranov, ki so pravico do zdravstvenega varstva v 15. členu ZVV pridobili pred uveljavitvijo ZUJF, tako kot tožnik.

Glede na odločbo Ustavnega sodišča z dne 14. 11. 2013 ter ob tem, da tožnikovi dohodki presegajo 497,15 EUR, torej da tožnik ni prejemnik veteranskega dodatka in ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev po določbah 8. in 9. člena ZVV, glede na določbe ZUJF in ZVV, je odločitev prvostopenjskega organa, da tožniku ne pripada pravica do zdravstvenega varstva, pravilna in zakonita.

Ker dejansko stanje (to je, da tožnikovi dohodki presegajo 497,15 EUR), ni sporno, kar pomeni, da tožnik ni prejemnik veteranskega dodatka in da ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev po določbah 8. in 9. člena ZVV. Glede na določbe ZUJF in ZVV je zaključiti, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita.

Ob tem, da dejansko stanje, t.j. da tožničini dohodki presegajo 497,15 EUR, ni sporno, kar pomeni, da tožnica ni prejemnica veteranskega dodatka in da ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev po določbah 8. in 9. člena ZVV, je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita.

ZUJF je priznanje pravic do varstva po ZVV omejil na veterane, ki so stari 55 let ali več ali pa so trajno popolnoma nezmožni za delo. Pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, kot eno od pravic (do zdravstvenega varstva) po ZVV, pa je ZUJF še dodatno omejil tako, da je do te pravice vojni veteran upravičen le v primeru, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka.

ZUJF je priznanje pravic po ZVV omejil na veterane, ki so dopolnili 55 let starosti ali je pri njih nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti. Pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, kot eno od pravic (do zdravstvenega varstva) po ZVV je še dodatno omejil tako, da je do plačila omenjenih zdravstvenih storitev vojni veteran upravičen le, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka. Pravica do veteranskega dodatka je odvisna od višine prejemkov na družinskega člana. Zdravstveno stanje, na katero se sklicuje tožnik, in povečani stroški iz tega naslova tako ne pomenijo pravno relevantnih okoliščin za odločitev v zadevi.

Določba 47. člena ZVojI med prejemke, relevantne za določitev pravice oziroma višine veterinarskega dodatka, ne všteva samo tistih invalidnin, družinskih invalidnin in dodatka za posebno invalidnost, ki so bili priznani po določbah ZVojI.

V 47. členu ZVojI je določeno, da se upoštevajo tisti dohodki in prejemki, ki jih oseba redno prejema. Delo preko študentskega servisa lahko načeloma traja daljše časovno obdobje, vendar je takšno delo še vedno občasno delo z občasnimi prejemki. Tožena stranka bi morala v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti zakonsko podlago, ki določa, da se plačilo za delo preko študentskega servisa šteje za redni prejemek.