VSRS Sklep I Up 416/2009

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrglo tožbo, s katero je tožeča stranka izpodbijala 3. točko izreka sklepa Davčnega urada K. z dne 4. 6. 2008, s katero je bilo odločeno, da ostanejo v veljavi posamezna dejanja, ki so bila izvršena pred zadržanjem postopka davčne izvršbe, razen rubeža dolžnikovih denarnih sredstev pri bankah oziroma hranilnicah. Tožena stranka je pritožbo zoper to točko izreka sklepa zavrnila kot neutemeljeno z odločbo z dne 31. 7. 2008.

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da sklep, ki ga je tožeča stranka izpodbijala s tožbo, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je treba tožbo zavreči.

3Tožeča stranka izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 75. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in tožbi ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. Navaja, da je s tožbo zahtevala presojo zakonitosti odločbe Davčnega urada Koper z dne 23. 4. 2008, ter posledično zakonitost ostalih odločb in sklepov, med drugim tudi izpodbijane odločbe (pravilno: sklepa), s katerim je bilo poseženo v pravni položaj in sredstva tožeče stranke.

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6V obravnavani zadevi je sporno, ali je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ker je zavrglo tožbo zoper sklep prvostopnega upravnega organa, izdan v postopku davčne izvršbe.

7Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo tožeči stranki, da sklepi, razen če je bil z njimi postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, niso predmet upravnega spora (drugi odstavek 5. člena ZUS-1). Poleg teh sklepov pa so lahko predmet presoje tudi tisti sklepi, s katerimi je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

8Po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je bilo z izpodbijano točko izreka sklepa poseženo v njen pravni položaj. Predmet in sredstva izvršbe so na podlagi 151. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 določeni že v sklepu o izvršbi, ki pa ni predmet tega postopka. S tem ko je prvostopni davčni davčni organ omejil svojo pravico, ki jo je pridobil na podlagi sklepa o izvršbi, po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo poseženo v pravico, obveznost ali pravni položaj tožeče stranke. Pa tudi sicer je izpodbijana točka izreka sklepa prvostopnega upravnega organa le obvezna zakonska posledica, določena v drugem odstavku 154. člena ZDavP-2 v primerih, ko davčni organ s sklepom zadrži davčno izvršbo po prvem odstavku tega člena. Zato po presoji Vrhovnega sodišča z odločitvijo, da ostanejo v veljavi že izvršena dejanja v postopku izvršbe, ni bilo poseženo v pravni položaj tožeče stranke.

9Vrhovno sodišče se je na podlagi prvega odstavka 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s pravim odstavkom 22. člena ZUS-1 dolžno opredeliti do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za odločitev v obravnavani zadevi, ostale navedbe pa opredeljuje kot nebistvene in se do njih neposredno ne opredeljuje. Zato Vrhovno sodišče ne odgovarja na obširne pritožbene navedbe o odločbah in sklepih, ki niso predmet tega postopka.

10Vrhovno sodišče je na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep prvostopnega sodišča in ta sklep potrdilo.

11Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.