VSRS Sodba I Ips 264/2009

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji tako spremeni, da se obsojencu v izrečeni pogojni obsodbi ob upoštevanju določenih kazni za dejanje pod točko 1 5 (pet) mesecev zapora in za dejanje pod točko 2 6 (šest) mesecev zapora na podlagi 2. točke drugega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika določi enotna kazen 10 (deset) mesecev zapora.

Obrazložitev

1Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo I K 221/2007 z dne 15.10.2008 obsojenega A.B. pod točko 1 spoznalo za krivega poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena v zvezi z 22. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in pod točko 2 kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je za dejanje pod točko 1 določilo kazen petih mesecev zapora, za dejanje pod točko 2 pa kazen šestih mesecev zapora. Na podlagi določbe četrtega odstavka 52. člena KZ je obsojencu, upoštevanje kazen petih mesecev zapora, določeno v pogojni obsodbi, izrečeni s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 18/2007 z dne 21.1.2008, na podlagi 2. točke drugega odstavka 47. člena KZ določb o steku določilo enotno kazen eno leto in tri mesece zapora s preizkusno dobo v trajanju treh let. Obsojencu je naložilo v plačilo 230 EUR, kar ustreza premoženjski koristi, doseženi s kaznivim dejanjem, opisanim pod točko 2. Na podlagi določbe četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obsojenca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Sodba je postala pravnomočna dne 24.10.2008.

2Zoper pravnomočno sodbo je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej uveljavlja kršitev 5. točke 372. člena ZKP, ker je sodišče v izpodbijani sodbi z odločbo o kazenski sankciji prekoračilo pravice, ki jih ima po določbi četrtega odstavka 52. člena v zvezi z 2. točko drugega odstavka 47. člena KZ, ker je o določeni enotni kazni upoštevalo tudi kazen iz pogojne obsodbe po sodbi I K 18/2007, ki je bila s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 74/2008 preklicana. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zahtevi ugodi in odločbo o kazenski sankciji tako spremeni, da obsojencu določi enotno kazen za kaznivi dejanji, za kateri je bil spoznan za krivega s sodbo I K 221/2007 z dne 15.10.2008, neupoštevaje pri tem kazen v pogojni obsodbi, izrečeni s sodbo I K 18/2007 z dne 21.1.2008.

3Zahteva za varstvo zakonitosti je bila poslana v odgovor obsojencu. Obsojenec nanjo ni odgovoril.

4V obravnavanem primeru je bil obsojeni A.B. s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 74/2008 z dne 17.7.2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Kp 122/2008 z dne 25.9.2008 spoznan za krivega poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ v zvezi z 22. in 25. členom KZ in kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ. Sodišče mu je za prvo kaznivo dejanje določilo kazen šest mesecev zapora, za drugo pa kazen osem mesecev zapora. Preklicalo je pogojno obsodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 18/2007, v kateri je bila določena kazen petih mesecev zapora in preizkusna doba v trajanju dveh let ter mu na podlagi določb o steku izreklo enotno kazen eno leto in šest mesecev zapora, v katero mu je vštelo čas, prebit v priporu.

5Glede na opisana relevantna dejstva vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti utemeljeno navaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani v izpodbijani sodbi storilo kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP, saj pri določitvi enotne kazni v pogojni obsodbi ni upoštevalo, da je bila pogojna obsodba izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 18/2007 v času izreka sodbe že pravnomočno preklicana. Ker je sodišče v izrečeni pogojni obsodbi upoštevalo tako tudi kazen petih mesecev zapora iz že preklicane pogojne obsodbe in določilo enotno kazen, je v odločbi o kazenski sankciji prekoračilo pravice, ki jih ima po določbi četrtega odstavka 52. člena v zvezi z 2. točko drugega odstavka 47. člena KZ. Ravnalo je v nasprotju z navedenimi zakonitimi določili, po katerih sme sodišče, če spozna, da je treba tudi za novo kaznivo dejanje izreči pogojno obsodbo in prejšnje pogojne obsodbe ne prekliče, določiti po 47. členu KZ enotno kazen za prej storjeno in za novo kaznivo dejanje in določiti novo preizkusno dobo, ki ne sme biti krajša od enega leta in ne daljša od petih let in se šteje od pravnomočnosti nove sodbe.

6Vrhovno sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obsojencu v okviru izrečene pogojne obsodbe ob upoštevanju določenih kazni petih mesecev in šestih mesecev zapora na podlagi določb o steku določilo enotno kazen desetih mesecev zapora (prvi odstavek 426. člena ZKP).