VSRS Sklep I Up 205/2017

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožničino tožbo, s katero je ta predlagala odpravo sklepa ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 3410-4/2017/3 z dne 24. 4. 2017 (I. točka izreka). S slednjim je bilo odločeno, da 1. se sprejme letni načrt za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje (v nadaljevanju letni načrt za GLUO) za leto 2017; 2. je letni načrt na vpogled na Zavodu za gozdove Slovenije in Območni enoti Bled ter je javno dostopen na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavoda za gozdove Slovenije, 3. se letni načrt trajno hrani na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije in na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tožnica je sklep izpodbijala v delu, ki določa, da se lovišče ... nahaja v osrednjem (sub)populacijskem območju jelenjadi v ekološki enoti ... z obrobjem. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo zato, ker sklep ministra oziroma letni načrt za GLUO za leto 2017 nista dokončna upravna akta oziroma posamična akta v smislu 2. člena ZUS-1. Sodišče prve stopnje je ob smiselni uporabi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tudi tožničin predlog za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka).

2Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper sklep o zavrženju tožbe (I. točka izreka) vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 75. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Prav tako predlaga, da Vrhovno sodišče v primeru utemeljenosti pritožbe na podlagi 23. člena Zakona o ustavnem sodišču prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti 17. člena Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) in 86. člena Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur. l. RS, št. 91/2010, v nadaljevanju Pravilnik). Meni, da je z izdajo sklepa ministra letni načrt za GLUO za leto 2017 postal zavezujoč za vse upravljavce lovišč in lovišč s posebnim namenom, vključno s pritožnico, ki lovišče ... upravlja na podlagi koncesijske pogodbe. Upravljavci lovišč so se dolžni ravnati po letnem načrtu GLUO, sicer jim lahko lovski inšpektor izda odločbo o prekršku, neizvajanje načrta pa se lahko sankcionira tudi z odvzemom koncesije. Z navedenima okoliščinama pritožnica utemeljuje stališče, da sta sklep ministra in načrt za GLUO za leto 2017 posamična akta v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ki posegata v njene pravice in obveznosti. Za pritožnico je sporen tisti del letnega načrta za GLUO za leto 2017, ki določa, da je v osrednjem (sub)populacijskem območju načrtovan odvzem¹ 352 kosov jelenjadi. Meni, da za njeno lovišče sicer niso bile določene konkretne naloge, vendar pa je omenjeni letni načrt za leto 2017 določil skupen obseg odvzema jelenjadi, ki se neizogibno prenese na posamezno upravljavko lovišča v GLUO, med njimi tudi na pritožnico. Pritožnica vztraja, da ne bo mogla realizirati predvidenega odvzema jelenjadi, in sicer iz več v pritožbi navedenih razlogov. Sklep ministra naj poleg tega ne bi bil obrazložen, naj ne bi vseboval pravnega pouka, bil bi naj v nasprotju z določbo osmega odstavka 86. člena Pravilnika (ker naj ne bi bil sprejet v obliki pravilnika) ter naj ne bi bil javno objavljen in zato veljaven. Ker po mnenju pritožnice niti ZDLov-1 niti Pravilnik ne vsebujeta določb, na podlagi katerih bi se lahko lovske družine pritožile, je kršena pravica do pritožbe po 25. členu Ustave RS v povezavi s pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS.

3Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrženje.

K I. točki izreka:

4Pritožba ni utemeljena.

5Med strankama je sporno, ali je zoper sklep ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je sprejel letni načrt za GLUO za leto 2017, ki je priloga tega sklepa, v delu, s katerim je določil, da se lovišče ... nahaja v osrednjem (sub)populacijskem območju jelenjadi v ekološki enoti ... z obrobjem, dovoljen upravni spor.

6ZUS-1 določa, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena). V upravnem sporu se lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena). V upravnem sporu pa odloča sodišče tudi o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, vendar le kolikor ti urejajo posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena).

7V skladu z ZDLov-1 z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Podlage za upravljanje z divjadjo so program upravljanja z divjadjo v Sloveniji, načrti za upravljanje z divjadjo ter vsi razvojni načrti in dokumenti s področja varstva narave, razvoja gozdov, razvoja kmetijstva in drugih dejavnosti, ki se nanašajo na okolje. Načrti upravljanja z divjadjo in ukrepanja v njenem življenjskem okolju so: dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja, letni načrt lovsko upravljavskega območja ter letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom (tretji odstavek 1. člena, prvi odstavek 4. člena, prvi odstavek 13. člena).

8Letni načrt lovsko upravljavskega območja (kamor spada tudi letni načrt GLUO za leto 2017) sprejme minister (tretji odstavek 17. člena). Podrobnejši postopek sprejemanja tega načrta v ZDLov-1 ni določen, pač pa je to materijo na podlagi izrecnega zakonskega pooblastila (prvi odstavek 17. člena) uredil Pravilnik.

9Iz Pravilnika jasno izhaja, da se letni načrt lovsko upravljavskega območja sprejme v obliki pravilnika. V skladu z osmim odstavkom 86. člena Pravilnika namreč Zavod za gozdove Slovenije po objavi pravilnika o sprejemu letnih načrtov lovsko upravljavskega območja le-te v v elektronski obliki posreduje območnim združenjem upravljavcev lovišč. V skladu s prvim odstavkom 89. člena Pravilnika pa morajo najkasneje 15 dni od začetka veljavnosti pravilnika, s katerim se sprejmejo letni načrti lovsko upravljavskega območja, tam navedeni organi zagotoviti, da se letni načrti lovišč in lovišč s posebnim pomenom uskladijo z letnim načrtom lovsko upravljavskega območja.

10Glede na navedeno pravno podlago, predvsem pa upoštevaje dejstvo, da niti ZDLov-1 niti Pravilnik ne predpisujeta izdaje in vsebine sklepa o sprejemu letnega načrta lovsko upravljavskega območja (temveč zgolj pravilnika o sprejemu letnega načrta lovsko upravljavskega območja), izpodbijani sklep ministra ne ustvarja nobenih pravnih posledic za tožnico oziroma ne posega v njen pravni položaj.² Z navedenim sklepom ni bilo odločeno o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), niti ne gre za akt organa, izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1). Izpodbijani sklep ministra prav tako ni procesni sklep, torej sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1). ZDLov-1 ali drug zakon pa tudi ne določa, da o njegovi zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu (prvi odstavek 2. člena ZUS-1).

11Navedeno vodi v zaključek, da akt, ki je izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

12Predlog, da Vrhovno sodišče prekine postopek odločanja in z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti 17. člena ZDLov-1 in 86. člena Pravilnika zaradi zatrjevane kršitve 23.³ in 25.⁴ člena Ustave, je glede na stališče Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi neutemeljen. V prvi vrsti je treba upoštevati, da je bil predmet presoje sklep in ne pravilnik ministra o sprejemu letnih načrtov za lovsko upravljavsko območje. Poleg tega je kršitev 23. in 25. člena Ustave RS pojmovno izključena z zgoraj obrazloženim stališčem, da s sklepom ni bilo odločeno o (tožničini) pravici, obveznosti ali pravni koristi. Slednje je namreč pogoj za uveljavljanje navedenih ustavnih pravic.

13Ker torej pritožbeni razlogi niso utemeljeni, podani pa niso niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 76. v zvezi z 82. členom ZUS-1 in izpodbijani sklep potrdilo.

K II. točki izreka:

14Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na četrtem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

¹ Odvzem divjadi zajema odstrel, odlov živih osebkov in izgube posameznih vrst divjadi, ne glede na vzrok (5. člen ZDLov-1).
² To ugotavlja tudi pritožnica sama v tretjem odstavku na 9. strani tožbe in v drugem odstavku na 9. strani pritožbe.
³ Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.
⁴ Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.