VSL Sodba in sklep I Cpg 558/2016

I. Pritožba glede prvo tožene stranke se zavrže.

II. Pritožbi glede drugo tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka delno spremeni tako, da se

- Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 5840/2014 z dne 20. 1. 2014 vzdrži v veljavi v prvem odstavku izreka, še v delu, s katerim je drugotoženi stranki naloženo, da mora tožeči stranki plačati glavnico za znesek 1.125,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 1. 2014 do plačila,

- v preostalem delu (v 2. točki izreka glede razveljavitve navedenega sklepa o izvršbi in zavrnitve zahtevka v višini 9.505,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2014 dalje do plačila in v 3. točki izreka), se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Drugotožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 153,30 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 5840/2014 z dne 20. 1. 2014 ostane v veljavi v prvem odstavku izreka, v delu, s katerim je toženi stranki naloženo, da mora tožeči stranki plačati glavnico v višini 55.351,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 1. 2014 in v tretjem odstavku izreka glede plačila stroškov izvršilnega postopka v višini 46,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 1. 2014 (1. točka izreka). Navedeni sklep je razveljavilo v prvem odstavku izreka, v delu s katerim je toženi stranki naloženo plačilo glavnice v višini 10.630,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2014 (2. točka izreka). Toženi stranki je bilo naloženo, da mora tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 785,40 EUR (3. točka izreka).

2Tožeča stranka se je zoper zavrnilni del in stroškovni del sodbe pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo v 2. točki izreka razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma podredno, da sodbo spremeni. Priglasila je pritožbene stroške.¹

3Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba glede prvo toženke ni dovoljena, pritožba glede drugo toženke je delno utemeljena. Pritožbeno sodišče pripominja, da se izrek sodbe in v njem naložene (oziroma zavrnjene) dajatve nanaša na obe toženi stranki in vsako od njiju.

Glede prvo toženke

5Nad prvo toženko je bil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. St ... z dnem 23. 5. 2017 začet stečajni postopek. S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka 205. člena ZPP). S sklepom St ... z dne 26. 9. 2017 se je stečajni postopek nad prvo toženko končal, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom (378. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; v nadaljevanju: ZFPPIPP). Družba je bila, po pravnomočnosti sklepa dne 18. 10. 2017, izbrisana iz sodnega registra in s tem prenehala obstajati.² Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka, ki mora biti podana v vseh fazah postopka (na kar sodišče ves čas postopka pazi po uradni dolžnosti - 80. člen ZPP). Glede na navedeno je ugotoviti, da je izbrisana prvo toženka brez pravnih naslednikov neobstoječa oseba in ne more biti subjekt procesnih pravic. Ker se pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva na prvo toženki ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), sodišče pa mora ves čas postopka paziti na strankino pravdno sposobnost, pritožbeno sodišče ugotavlja, da se postopek zoper prvo toženko ne bo nikoli več mogel nadaljevati oziroma v zvezi s predmetno terjatvijo zaključiti. Tožeča stranka tako nima več pravnega interesa za pritožbo, ker zoper prvo toženko ne more več doseči ugodnejšega izida. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo glede prvo toženke kot nedovoljeno zavrglo (352. člen ZPP).³

Glede drugo toženke

6Tožeča stranka in prvo toženka sta sklenili Garancijsko pogodbo za plačilno garancijo (A5) za zavarovanje plačevanja goriva v tujini v višini 80.000,00 EUR (A8, A6), z veljavnostjo do 20. 12. 2013 (A7). S slednjo se je tožeča stranka zavezala, da bo po nalogu prvo toženke, družbi A d.o.o. (upravičenki do bančne garancije) poravnala dolg, ki ga prvo toženka ob zapadlosti ne bi plačala upravičenki do garancije, prvo toženka pa se je zavezala, da bo v primeru plačane garancije tožeči stranki poravnala znesek, ki ga je ta plačala. Za zavarovanje bančne garancije je bilo izstavljenih 12 bianco podpisanih menic prvo toženke, 12 bianco podpisanih menic drugo toženke, sklenjeni dve Pogodbi o zastavi denarnih sredstev prvo toženke (skupaj 24.000,00 EUR) ter sklenjena Pogodba o pristopu k dolgu drugo toženke, s katero se je drugo toženka zavezala tožeči stranki izpolniti obveznosti prvo toženke po Garancijski pogodbi za plačilno garancijo. Nesporno je tožeča stranka upravičenki do bančne garancije (A d.o.o.) plačala 80.000,00 EUR, in teh sredstev ni dobila vrnjenih.

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka ni nasprotovala temelju svojih obveznosti plačila, temveč njihovi višini. Tožena stranka je trdila, da je tožeča stranka iz naslova zastavljenih sredstev prejela 24.000,00 EUR, zato ji višina glavnice, kot jo zahteva tožeča stranka, ni znana, strošek opominjanja (18,20 EUR) in zakonske zamudne obresti od nadomestil (11,13 EUR) pa nista utemeljena. Teh dejstev tožeča stranka ni zanikala, oziroma jih je prepozno,⁴ zato je sodišče prve stopnje zaključilo, da je utemeljen zahtevek do višine 55.351,15 EUR. Ugotovilo je, da je tožeča stranka iz zastavljenih sredstev prejela 24.000,00 EUR, zato glavnica znaša 56.000,00 EUR (80.000,00 ? 24.000,00 EUR), od tega je potrebno odšteti še zakonske zamudne obresti v višini 619,52 EUR, stroške opomina (18,20 EUR) in zakonske zamudne obresti od stroškov opomina (11,13 EUR), saj tožeča stranka teh postavk ni konkretizirano pojasnila.

8Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi z dne 2. 7. 2015 sklenilo, da skladno s četrtim in petim odstavkom 286.a člena ZPP vloge tožeče stranke (in prilog) z dne 29. 6. 2015 ne bo upoštevalo, saj jih je priložila prepozno, dopustitev vloge in listin pa bi zavleklo reševanje tega spora. Iz vpogleda v zapisnik o glavni obravnavi (list. št. 94-95) izhaja, da tožeča stranka odločitvi sodišča ni nasprotovala, niti ni uveljavljala kršitev določb pravdnega postopka. 286.b člen ZPP določa, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče (breme takojšnjega grajanja procesnih kršitev). Gre za zasledovanje načela obveznosti strank, da prispevajo h koncentraciji in pospešitvi postopka. Cilj te ureditve je, da se kršitev pravočasno odpravi že pred sodiščem prve stopnje (seveda kadar je to glede na okoliščine in naravo kršitve sploh mogoče) in s tem zniža nevarnost, da bi v pritožbenem postopku prišlo do razveljavitve sodbe in vrnitve zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Ob povedanem pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožbeni očitki nanašajoči na nezakonito neupoštevanje vloge tožeče stranke z dne 29. 6. 2015, neutemeljeni.

9Tudi sicer je pritožbeno navajanje, da ni bila opozorjena na določbo 286.a člena ZPP, neutemeljeno oziroma neresnično. Tožeča stranka je z vabilom na glavno obravnavo prejela opozorilo sodišča (list. št. 82, 83), s katerim je bila opozorjena na določbo 286.a člena ZPP. Pritožbeno citiranje sodne prakse se nanaša na primere, ko stranka ni bila opozorjena na določbo 286.a člena ZPP, torej obravnavajo drugačno dejansko stanje kot v konkretnem primeru.

10Pritožba pa utemeljeno opozarja na zmotno odločitev sodišča v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka iz naslova zakonskih zamudnih obresti. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbo, da je tožeča stranka navedla vse podatke, potrebne za utemeljitev in preizkus zahtevka iz naslova kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti: glavnico (katere višine sicer ni uspela v celoti dokazati), datum zapadlosti, začetni in končni datum obrestovanja (od 10. 12. 2013 do 17. 1. 2014) ter trdila, da ji za vsak dan zamude pripadajo zakonske zamudne obresti, kar znese 619,52 EUR, v dokaz pa predložila izpisek iz poslovne knjige. Ob tako postavljeni trditveni podlagi je neutemeljen očitek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni pojasnila, katere zakonske zamudne obresti zahteva. Zgolj iz razloga, ker ni utemeljen zahtevek za plačilo celotne vtoževane glavnice, pa ni mogoče v celoti zavrniti zahtevka iz naslova zakonskih zamudnih obresti. V takšnem primeru mora pripadajoče zamudne obresti pač izračunati sodišče.

11Pritožbeno sodišče ugotavlja, da po programu izračuna zakonskih zamudnih obresti s katerim razpolagajo sodišča, zakonske zamudne obresti od zneska glavnice 56.000,00 EUR, za obdobje od 10. 12. 2013 do 16. 1. 2014, znašajo 476,38 EUR.

12Nadalje pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ob pravilni ugotovitvi, da je tožbeni zahtevek glede glavnice utemeljen do višine 56.000,00 EUR, neutemeljene obrestne in stroškovne zahtevke⁵ tudi napačno odštelo od priznane glavnice.

13Zakonske zamudne obresti nastajajo poleg glavnice (374. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ) in, če so utemeljene, se prištejejo h glavnici, če niso utemeljene, pa se ne morejo odštevati od glavnice, ampak se zahtevek v tem delu zavrne. Enako velja za pogodbene obstranske obveznosti (stroški), ki so oblika stranskih terjatev. V domeni upnika je, ali bo stranske terjatve uveljavljal poleg glavne terjatve (glavnice). Ker se stranske terjatve priznajo poleg glavnice, jih ni mogoče odšteti od glavnice. Brez materialne podlage je sodišče prve stopnje obrestne in stroškovne postavke odštelo od prisojene glavnice. Ker na pravilno uporabo materialnega prava pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje v 2. točki izreka delno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje (peta alineja 358. člena ZPP). Zahtevek tožeče stranke je namreč utemeljen do višine 56.476,38 EUR (56.000,00 EUR glavnice in 476,38 EUR zakonskih zamudnih obresti). Ob že ugodenemu zahtevku iz 1. točke izreka izpodbijane sodbe v višini 55.351,15 EUR, je tako bilo potrebno tožbenemu zahtevku ugoditi še za razliko, to je za 1.125,23 EUR (56.476,38 EUR ? 55.351,15 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 1. 2014. V preostalem delu (to je za znesek 9.505,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2014 dalje do plačila in za stroške) pa je pritožba neutemeljena in je v tem obsegu 2. točke izreka izpodbijano sodbo potrdilo.

Stroški

14Tožeča stranka je delno uspela s pritožbo. Njen uspeh pritožbeno sodišče ocenjuje v višini 10,58 %, kar pomeni, da ji mora tožena stranka povrniti 10,58 % pritožbenih stroškov (2. odstavek 154. člena v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP). Te je sodišče odmerilo skladno s priglašenim stroškovnikom. Sodna taksa za pritožbo znaša 1.449,00 EUR, 10,58 % pa 153,30 EUR.

¹ Pritožbo je vložila tudi drugo toženka, vendar je zaradi neplačila sodne takse, sodišče s (sedaj pravnomočnim) sklepom njeno pritožbo štelo za umaknjeno (X Pg 937/2014 z dne 5. 4. 2016).
² ZPP ne določa, kako naj ravna sodišče, če nato v stečajnem postopku pride do prenehanja dolžnika, vendar je ustrezna rešitev, da sodišče v pravdnem postopku takrat ravna po 81. členu ZPP in tožbo zavrže; pravnih naslednikov namreč ni (ZPP s komentarjem, 2. knjiga, str. 353).
³ VSL sodba in sklep I Cpg 210/2012.
⁴ Sodišče prve stopnje vloge tožeče stranke z dne 29. 6. 2015 ni upoštevalo (5. - 9. točka obrazložitve).
⁵ Zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti od glavnice (619,52 EUR), strošek opominov (18,20 EUR), zakonske zamudne obresti od stroškov opominov (0,04 EUR) in zakonske zamudne obresti od nadomestil (11,13 EUR).