VSL sklep I Cp 1633/99

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi ter se izbriše zaznamba vložene pritožbe.

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ostane v veljavi zemljiškoknjižni sklep Dn. št. 1257/97 z dne 11.3.1999, s katerim je bil zavrnjen predlog predlagateljice za vknjižbo lastninske pravice v vl. št. 1173 k.o. ... na A.

Zoper sklep se je predlagateljica pravočasno pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je kot naslov za vpis lastninske pravice predložila darilno pogodbo z dne 6.10.1997 ter se istočasno sklicevala na priznanje lastninske pravice v zapuščinskem postopku po X., ki je tekel pod opr. št. D 40/94, v katerem so dediči priznali materi B.

lastnino do 1/2 na navedenih nepremičninah, kar je imelo za posledico, da je bil predmet dedovanja samo 1/2 omenjenih nepremičnin. Torej so dediči z izjavo na zapisnik priznali materi izločitveni zahtevek. Gre za priznanje solastnine v javnem postopku na sodni zapisnik in je zato takšno izjavo šteti za listino, ki je podlaga za vpis lastnine. Ker je s strani dedičev dana takšna izjava, predlagateljica meni, da ni potrebna nobena druga listina ali sodna odločba, da bi se dosegla vknjižba na ime obdarjenca. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremeni ali pa ga razveljavi.

Predlagateljica je vložila še doplnitev pritožbe, katere pa pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati, saj je bila vložena po izteku pritožbenega roka.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 1. odst. 17. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljvanju ZZK) so vpisi dovoljeni zoper osebo, na katero je ob času vložitve predloga ali uvedbe postopka po uradni dolžnosti že vpisana ali pa se istočasno vknjiži ali predznamuje pravica, glede katere se bo izvršil nov vpis, pri večkratnih zaporednih prenosih, ki niso vpisani v zemljiško knjigo, pa lahko zadnji pridobitelj predlaga vpis pravice neposredno nase, če predloži za vsak prenos listino, ki bi lahko bila podlaga za zemljiškoknjižni vpis (2. odst.

17čl. ZZK). Predlogu za vpis mora predlagatelj predložiti predpisane listine (1. odst. 82. čl. ZZK). Predlagateljica v konkretnem primeru predlaga, da se solastninska pravica A. do 1/2 vpiše očitno pri deležu sedaj vpisanega X., pri čemer pa za ta predhodni prenos ne predloži listine, ki bi lahko bila podlaga za zemljiškoknjižni vpis. Sklicevanje predlagateljice na izjavo dedičev, podano v zapuščinskem postopku po pok. X. na zapisnik, ne zadostuje, saj takšna izjava ne izpolnjuje pogojev, kot jih za vknjižbo predvidevata 21. in 22. čl. ZZK. Ker nepremičnina po navedbah predlagateljice sploh ni bila predmet dedovanja v omenjenem zapuščinskem postopku, pa tudi ne gre za odločbo sodišča v smislu 24. čl. ZZK, na podlagi katere bi sodišče opravilo vpis po uradni dolžnosti (prim. 68. čl. ZZK).

Pritožba predlagateljice je torej neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo, istočasno pa odločilo o izbrisu zaznambe vložene pritožbe (2. tč. 95. čl. ZZK).