24. člen ZZK

Tožnica bi, na podlagi notarskega zapisa o sporazumni delitvi skupnega premoženja zakoncev, postala izključna lastnica nepremičnine samo, če bi predlagala vpis lastninske pravice na svoje ime v zemljiški knjigi.

Sodišče po uradni dolžnosti izvede zaznambo prepovedi le na podlagi izvršljive (po novem ZZK pa dokončne) upravne odločbe, čeprav mora upravni organ po določbi 76č. člena ZUN odločbo poslati sodišču nemudoma. Če iz podatkov v spisu ni razvidno, da je odločba izvršljiva, se zaznamba ne opravi.

To kar poskuša predlagateljica doseči s pritožbo v tej zadevi je bilo izpolnjeno že pred njeno vložitvijo. S tem je bil pravni interes za vložitev tega pravnega sredstva izčrpan, saj s pritožbo zase ne more doseči nikakršne pravne koristi. Pravnega interesa pa ni mogoče priznati tistemu, ki mu pritožba ne more dati možnosti za realizacijo kvalitetnejše pravne zaščite kot je že dosežena.

Kataster ima značaj dejanske evidence nepremičnin in morajo zato biti zemljiškoknjižni podatki usklajeni s podatki o površinah nepremičnin v katastru.

Ker je na eni strani namen izvršilnega postopka doseči prisilno izpolnitev dolžnikove obveznosti, na drugi strani pa dolžnost podati zemljškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe (prvi odstavek 238. člena ZIZ), v primeru izvršilnega naslova na izstavitev zemljiškoknjižne listine upnica nima pravnega intresa za poseben izvršilni postopek.

Pri fizični delitvi solastne stvari je potrebno izrek sklepa oblikovati tako, da je natančno opredeljen posamični fizični del, ki pripade vsakemu solastniku, pri fizični delitvi nepremičnine mora zato biti pred delitvijo jasno, kje potekajo mejne črte.

1. Načeloma se je mogoče strinjati s stališčem, da hipoteka, ki pomeni stvarno pravico absolutne narave, predstavlja kvalitetnejšo obliko pravnega varstva kot začasna odredba, ki ne povzroča stvarnopravnih učinkov (2. odst. 271. čl. ZIZ). Vendar pa je treba v vsakem primeru presoditi, ali je pravovarstveni cilj obeh pravnih sredstev isti - če ni, se utegne izkazati, da stranka utemeljeno zahteva zavarovanje svoje terjatve (še) z izdajo začasne odredbe. 2. Hipoteka se pridobi na podlagi zakona v trenutku, ko so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 64. čl. ZTLR). Gre za t.i. zakonito zastavno pravico na nepremičnini, ki pa pridobi publicitetne učinke šele z vpisom v zemljiško knjigo (5. čl. ZZK). Tudi za vpis take hipoteke je potrebna ustrezna zemljiškoknjižna listina (21. čl. ZZK), kar bo praviloma deklaratorna (ugotovitvena) sodna odločba o izpolnitvi z zakonom določenih pogojev za pridobitev te stvarne pravice (24. čl. ZZK in 2. odst. 64. čl. ZTLR). 3. Prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic, ki so v njegovo korist vknjižene na nepremičnini, z vknjižbo te prepovedi v zemljiški knjigi (2. tč. 1. odst. 271. čl. ZIZ), om

Gre le za zakonito ravnanje geodetskega organa v skladu s katastrskimi predpisi, ne pa za prikrito razpolaganje z nepremičnino, obremenjeno z zastavno pravico, ki bi imela namen prikrajšati zastavnega upnika.

Sodišče po uradni dolžnosti izvede zaznambo prepovedi na podlagi izvršljive, a ne pravnomočne upravne odločbe. Dejstvo, da je zoper takšno odločbo vložena pritožba, ne vpliva na zemljiškoknjižni vpis, če je bila odločba vročena stranki in če pritožba ne zadrži njene izvršitve. V pritožbenem postopku zoper zemljiškoknjižni sklep ni dovoljeno navajati novih dejstev in novih dokazov.

Ni res, da je izpodbijana sodba neizvršljiva, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Po 1. točki drugega odstavka 68. člena ZZK namreč sodišče začne po uradni dolžnosti postopek na podlagi pravnomočne odločbe, s katero sodišče, državni ali drug organ odloča o pravicah na nepremičninah oziroma ugotavlja dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, kar velja tudi v obravnavani zadevi.

Zakon o zemljiški knjigi v 24. členu določa, da je sodišče odločbe s katerimi odloči o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarnih pravic na nepremičninah oz. s katerimi ugotovi dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, dolžno poslati zemljiškoknjižnemu sodišču v 30 dneh od pravnomočnosti.

Ker sta izkaz podpisali obe udeleženki, to izkazuje, da sta bili seznanjeni s podatki izkaza sprememb in sta se z njimi strinjali. V primeru, da se nista strinjali z razgrnjenimi podatki, sta namreč imeli možnost ugovora zoper takšen izkaz sprememb. Ker obe udeleženki nista ugovarjali zoper razgrnjene podatke, geodetski organ tudi ni izdal odločbe. Po določbah Zakona o zemljiškem katastru geodetski organ namreč v vseh primerih ni dolžan izdati odločb, čeprav Zakon o zemljiški knjigi (ZZK) v prvem odst. 24. člena govori o tem, da mora biti zemljiškoknjižnemu sodišču poslana "odločba".

Predlagateljica predlaga, da se solastninska pravica obdarjenke do 1/2 vpiše očitno pri deležu sedaj vpisanega X, pri čemer pa za ta predhodni prenos ne predloži listine, ki bi lahko bila podlaga za zemljiškoknjižni vpis. Sklicevanje predlagateljice na zapisnik dano izjavo dedičev, podano v zapuščinskem postopku po pok. X ne zadostuje, saj takšna izjava ne izpolnjuje pogojev, kot jih za vknjižbo predvidevata 21. in 22. čl. ZZK. Ker nepremičnina po navedbah predlagateljice sploh ni bila predmet dedovanja v omenjenem zapuščinskem postopku, pa tudi ne gre za odločbo sodišča v smislu 24. čl. ZZK, na podlagi katere bi sodišče opravilo vpis po uradni dolžnosti (prim. 68. čl. ZZK).

Če bi bila v danem primeru služnost pravilno ustanovljena s pravnim poslom, bi morala biti pogodba sklenjena v pisni obliki, tako da bi jo bilo mogoče vpisati v zemljiško knjigo (52. člen ZTLR). Ker temu ni bilo tako, a sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bila vendarle dogovorjena (torej je šlo za napako v obličnosti), sta na podlagi 73. člena ZOR šteli dogovor za veljaven, kolikor sta pogodbeni stranki izpolnjevali obveznosti, ki so iz njega nastale. Če bi toženca pridobila le obligacijsko pravico na podlagi pravnega posla, bi bila upravičena le do obligacijskopravnega varstva, to je do zahtevka na izstavitev ustrezne listine, ki bi šele omogočila vpis služnostne pravice v zemljiški knjigi in s tem nastanek stvarne pravice. V takem primeru stvarnopravne pravice do služnosti še ni in sodišče ne more ugotoviti njenega obstoja, kot je predlagano v 1. točki tožbenega zahtevka, ki bi ga bilo treba zavrniti, če ne bi bila služnost tudi priposestvovana. Priposestvovanje pa je po določilu 54. člena ZTLR originaren način pridobitve služnostne pravice brez vpisa v zemljiško knjigo.