VSM sklep I Cp 955/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z napadenim sklepom je prvo sodišče odločilo, da se zapuščinski postopek po zapustniku E.R. prekine in se zakonito dedinjo V.P. napoti na pravdo zaradi v 15-dnevnem roku možnosti vložitve ustrezne tožbe zoper I.D. na ugotovitev, da oporoka zapustnika z dne 29.10.2008 ni veljavna in da I.D. ni zakonita dedinja, sicer bo štelo, da je oporoka veljavna in da je I.D. zakonita dedinja.

S pritožbo zoper ta sklep uveljavlja zakonita dedinja V.P. bistveno kršitev določb postopka absolutnega in relativnega značaja po členu 339 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 366 ZPP in 163. členom Zakona o dedovanju - ZD. Navaja, da prvo sodišče pri sprejemu prvostopnega sklepa ni uporabilo določb člena 329/III ZPP in člena 331/I ZPP v zvezi s členom 166 ZPP in 163. členom ZD, kar je vplivalo na njegovo zakonitost in pravilnost. Nadalje še zatrjuje, da prvostopnega sklepa ni mogoče preizkusiti v njegovi pravilnosti, zaradi nerazumljivosti izreka in odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih, ki so tudi med seboj v nasprotju. Obe opisani bistveni kršitvi določb postopka izključno veže pritožba na dejstvo, da izrek prvostopnega sklepa ni identičen s tistim, razglašenim na naroku dne 19.02.2009.

Oporočna dedinja I.D. ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Ni utemeljen pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka relativnega značaja. Pravilna je pritožbena ocena, da gre v zadevi za sklep, ki se ne tiče procesnega vodstva in se je vročil strankam, ker je zoper njega dovoljena posebna pritožba. To v pravnem pomenu pomeni, da ustno razglašen sklep na naroku še ni postal pravnomočen. Vročitev pisnega prvostopnega sklepa strankam ne spada k perfekciji sklepa, ampak sproži učinke kot so tek rokov, pravnomočnost ... Prvostopno sodišče je smelo razglašen sklep na naroku kasneje spremeniti, ker je to zahtevala procesna situacija, kot je v prvostopnih razlogih tudi konkretno pojasnjeno. Prvostopno sodišče je na naroku namreč spregledalo, da je oporočitelj oporočni dedinji D. priznal status izvenzakonske partnerke, kar je v zadevi odločilna okoliščina za presojo manj verjetnosti pravice V.P., da je slednja izključna dedinja oziroma da D. ni oporočna niti zakonita dedinja. Kar se pa tiče določbe vezanosti prvega sodišča na razglašen sklep na naroku po tretjem odstavku 329. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP in 163. členom ZD pa je še povedati, da je pravni izraz vezanost bistvo pravnomočnosti, kar v zadevi ni primer. Ustno razglašen sklep še ni postal pravnomočen, ker je zoper njega predvidena posebna pritožba. To pomeni, da bo šele po pravnomočnosti prvostopnega sklepa prvostopno sodišče nanj vezano. Pri tem ni zanemariti stališča sodne prakse, in kar izrecno priznava tudi pritožba, da je zapuščinski postopek po svoji naravi bližje nepravdnemu kot pravdnemu. V nepravdnem postopku pa ne velja načelo oficialnosti in tudi Zakon o dedovanju - ZD kot specialni predpis v tej zadevi ne predvideva obvezne zapuščinske obravnave. To pomeni, da je glede na ustrezno zbrane relevantne podatke mogoče izdati sklep o dedovanju izven naroka, tako tudi napotitveni sklep dediča na pravdo.

Tako prvo sodišče v zadevi ni kršilo člena 329/III ZPP niti člena 331/I ZPP v zvezi s členom 366 ZPP in 163. členom ZD.

Nadalje pritožbeni preizkus zadeve v okviru pritožbenih razlogov, kakor tudi po uradni dolžnosti (člen 350/II ZPP v zvezi s členom 339/II ZPP, členom 366 ZPP in 163. členom ZD) ni pokazal upoštevnih procesnih kršitev niti zmotne uporabe materialnega prava. Prvostopni sklep je v izreku razumljiv, ima ustrezne dovoljne in pravilne razloge o odločilnih dejstvih in le-ti med seboj tudi niso v nasprotju.

Pritožbena odločitev je sprejeta po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

Pritožbeni stroški niso zaznamovani.