VSM sklep I Kp 697/2008

Pritožbi zasebnega tožilca DT se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v nadaljnji zakoniti postopek.

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določila prvega odstavka 58. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 429. členom istega zakona ustavilo kazenski postopek zoper obd. BL, zoper katerega je bila vložena zasebna tožba zasebnega tožilca DT, ki mu je očitala storitev kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 169. člena Kazenskega zakonika (KZ). Na podlagi tretjega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da je zasebni tožilec dolžan povrniti stroške tega dela kazenskega postopka, in sicer na 300,00 EUR odmerjeno povprečnino ter potrebne izdatke obdolženca in potrebne izdatke ter nagrado njegovega zagovornika, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom, ko bodo sodišču znani. Sklep temelji na ugotovitvi, da zasebni tožilec DT na razpisano glavno obravnavo dne 20.08.2008 ob 14.30 uri ni pristopil, čeprav mu je bilo vabilo zanjo pravilno vročeno po določbi 119. člena ZKP, svojega izostanka pa ni opravičil, zaradi česar je njegovo zasebno tožbo štelo kot umaknjeno in je kazenski postopek zoper obdolženca ustavilo.

Proti takemu sklepu se je pritožil zasebni tožilec DT. V pritožbi navaja, da sodišče kazenskega postopka zoper obdolženca ne bi smelo ustaviti, ker bi na glavno obravnavo pristopil njegov pooblaščenec, a ga sodišče ni povabilo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v nadaljnji postopek.

Pritožba je utemeljena.

Zasebni tožilec v pritožbi upravičeno navaja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je po tem, ko je bilo ugotovljeno, da je njegova pooblaščenka umrla, razpisalo glavno obravnavo in nanjo vabilo le njega. Iz dopisa zasebnega tožilca z dne 23.06.2008 (list. št. 153) je razvidno, da je zasebni tožilec prosil za preložitev glavne obravnave, razpisane za dne 23.06.2008 iz razloga, ker je njegova pooblaščenka umrla, hkrati pa navedel, da bo prevzemnik odvetniške pisarne pisarno prevzel šele po vpisu v imenik odvetnikov. Ker iz dopisa zasebnega tožilca ne izhaja, da namerava zaradi smrti pooblaščenke v kazenskem postopku nastopati sam, temveč očitno s pooblaščencem, sodišče prve stopnje glavne obravnave ne bi smelo razpisati in nanjo povabiti le zasebnega tožilca. Statut Odvetniške zbornice Slovenije v 73. členu določa, da če odvetnik umre ali mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, se določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov, prevzemnik odvetniške pisarne pa je dolžan čimprej, najpozneje pa v roku 60 dni, obvestiti stranke o prenehanju opravljanja odvetniškega poklica njihovega bivšega zastopnika in jim dati na razpolago spise v njihovih zadevah z opozorilom, da posle, ki jih je vodil njihov bivši zastopnik, lahko same nadaljujejo ali pooblastijo drugega odvetnika, določa pa tudi, da je prevzemnik odvetniške pisarne dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila. Sodišče prve stopnje bi zato moralo, glede na situacijo in vsebino dopisa zasebnega tožilca DT, ugotoviti kdo je prevzemnik odvetniške pisarne njegove pooblaščenke in ga na glavno obravnavo povabiti, saj je prevzemnik odvetniške pisarne dolžan in upravičen, da do izjave stranke (o tem, ali bo in koga bo pooblastila za zastopanje) zastopa njeno korist tudi brez pooblastila. Navedeno pa pomeni, da sodišče ne more ugoditi zasebnemu tožilcu in glavno obravnavo razpisati šele takrat, ko bo nekdo, ki bi naj zasebnega tožilca zastopal, vpisan v imenik odvetnikov, kot je napisal zasebni tožilec v že citiranem dopisu sodišču.

V opisani situaciji torej sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker je na glavno obravnavo vabilo le zasebnega tožilca in kazenskega postopka tudi ni smelo ustaviti, ker na glavno obravnavo ni pristopil, prav tako ni smelo sklepa o ustavitvi postopka vročiti osebno zasebnemu tožilcu, saj ZKP v tretjem odstavku 121. člena določa, da če ima zasebni tožilec pooblaščenca, vroči sodišče pisanje temu, zasebni tožilec pa v obravnavani situaciji ni izjavil, da pooblaščenca v nadaljnjem postopku ne bo imel.

Po obrazloženem, in ko je ugotovilo, da je bil tudi sklep o ustavitvi kazenskega postopka iz istega razloga zasebnemu tožilcu nepravilno vročen, je pritožbeno sodišče pritožbi zasebnega tožilca DT ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nadaljnji zakoniti postopek.

Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju postopka razpisalo glavno obravnavo in nanjo povabilo zasebnega tožilca in prevzemnika pisarne njegove pooblaščenke, ki je zasebnega tožilca dolžan zastopati do njegove izjave ali bo in koga bo pooblastil za zastopanje.