VSL sodba I Cpg 121/2008

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ig 2006/06117 z dne 10. 10. 2006 in zavrnilo tožbeni zahtevek, tožeči stranki pa je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke z zamudnimi obrestmi.

Tožeča stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila in v laični pritožbi le navedla, da je Okrajnemu sodišču v Ljubljani poslala pisno prošnjo za preložitev naroka in ji priložila zdravniški izvid.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica s smiselnimi trditvami, da sodba na podlagi odpovedi ni zakonita, ker sodišče prve stopnje ni preložilo prvega naroka za glavno obravnavo v skladu z določbo 115. člena ZPP, uveljavlja pritožbeni razlog relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki pa v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi predmetni spor, ni dovoljen pritožbeni razlog (1. odstavek 458. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 495. člena ZPP). Zato ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo, preizkusilo pa je izpodbijano sodbo iz razlogov bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Ugotovilo je, da je bila tožeča stranka pravilno vabljena na prvi narok za glavno obravnavo dne 04. 12. 2007 z vabilom SMV, kar pomeni, da je vabilo vsebovalo tudi opozorilo na posledice nepristopa na prvi narok v sporu majhne vrednosti. Tožeča stranka je vabilo prevzela 16. 11. 2007, naroka pa se, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni udeležila. Zato je sodišče prve stopnje imelo zakonsko podlago za izdajo sodbe zaradi odpovedi (455. člen ZPP). Iz podatkov spisa namreč izhaja, da se je okrožni sodnik prepričal, da je bila tožeča stranka v redu povabljena in da ni opravičila svojega izostanka (281. člen ZPP); opravičilo, ki ga je tožeča stranka poslala na Okrajno sodišče v Ljubljani pa je prispelo na Okrožno sodišče v Ljubljani šele 13. 12. 2007, torej po prvem naroku za glavno obravnavo. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da sodišču prve stopnje pri vodenju predmetnega postopka ni mogoče očitati nobene bistvene kršitve določb postopka, s katero bi tožeči stranki onemogočilo, da se njen tožbeni zahtevek obravnava pred sodiščem.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).