VSL sklep II Ip 4414/2007

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba z dnem 30. 5. 2007 nadaljuje.

Zoper sklep se je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka pravočasno pritožil dolžnik. Navaja, da je bil upnik zaradi končanega postopka likvidacije izbrisan iz sodnega registra, zato sodišče z istim upnikom postopka ne more nadaljevati. Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more ne po našem ne po tujem pravu dajati pooblastil in nastopati kot stranka v postopku. V zvezi s terjatvijo, ki je predmet tega postopka, je dolžnik zoper upnika vložil tožbo na razveljavitev pogodbe in sporazuma, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. VI Pg 124/2006. V tem postopku se upnik kot tožena stranka vstopu v pravdo izmika. Nedopustno je, da se ista pravna oseba enkrat postopku izmika, drugič pa ne. V konkretnem primeru bi v izvršbo lahko vstopil le pravni naslednik upnika, ki pa očitno tega interesa nima, zato je potrebno sklep o nadaljevanju izvršbe razveljaviti.

Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Ker je upnik pravna oseba po pravu Republike Avstrije, je potrebno za presojo njegovega pravnega položaja uporabiti avstrijsko pravo. Zaradi likvidacije je bil upnik izbrisan iz trgovinskega registra, vendar po avstrijskem pravu družba z omejeno odgovornostjo še naprej obstaja v okviru naknadne likvidacije do popolne vnovčitve in razdelitve premoženja.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

V konkretnem primeru teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova, to je sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, sklenjenega pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, opr. št. II R 429/97 z dne 11. 4. 1997, na podlagi katerega dolžnik AK d.o.o dolguje upniku A. GmbH glavnico v znesku 122.878,69 DEM s pripadajočimi obrestmi. Med postopkom je dolžnik sodišče obvestil, da je bil upnik izbrisan in sodnega registra, zato je sodišče s sklepom z dne 30. 1. 2007 izvršbo prekinilo. ZPP v 3. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi s 15. členom ZIZ namreč določa prekinitev postopka v primeru, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma, če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje. Z izpodbijanim sklepom pa je prekinjeno izvršbo na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nadaljevalo, ker je likvidacijska upraviteljica dne 30. 5. 2007 sodišču posredovala sklep Deželnega sodišča v Celovcu z dne 9. 11. 2006, s katerim je bila kot upnikova naknadna likvidatorka pooblaščena, da preveri upnikovo terjatev in zanj opravi ustrezna pravna dejanja.

Sodišče druge stopnje se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je upnikova sposobnost nastopati kot stranka še vedno podana. Ob dejstvu, da je upnik tuja pravna oseba, ni mogoče mimo določb Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS, št. 56/99, v nadaljevanju ZMZPP), ki glede statusa pravnih oseb uzakonja tako imenovano teorijo o ustanovitvi in predpisuje, da je za pravni položaj pravne osebe treba uporabiti pravo, ki ji pravna oseba pripada (prvi odstavek 17. člena ZMZPP), pripadnost pa se določi po pravu države, po katerem je bila ustanovljena (drugi odstavek 17. člena ZMZPP). Prav tako ZMZPP v četrtem odstavku 87. člena tudi sposobnost biti stranka tuje pravne osebe veže na pravo njene pripadnosti. V obravnavani zadeni ni sporno, da je upnik pravna oseba avstrijskega prava, zato je potrebno za vprašanje njegovega (ne)obstoja uporabiti avstrijsko pravo, to je določbe avstrijskega Zakona o družbah z omejeno odgovornostjo (GmbHG). Le ta v petem odstavku 93. člena določa, da je morebitno preostalo premoženje družbe z omejeno odgovornostjo po končani likvidaciji in izbrisu družbe iz trgovinskega registra potrebno vnovčiti v okviru tako imenovane naknadne likvidacije. Po avstrijskem pravu namreč družba z omejeno odgovornostjo za razliko od našega prava ne preneha obstajati z izbrisom iz trgovinskega registra (izbris ima zgolj deklaratorni učinek), ampak le ta obstaja do popolne vnovčitve in razdelitve njenega aktivnega premoženja. Ker tako družba v postopkih, kjer izterjuje svoje preostalo premoženje, še obstaja kljub formalnemu izbrisu iz trgovinskega registra, je odločitev v izpodbijanem sklepu o nadaljevanju izvršbe, pravilna. Sodišče druge stopnje je zato dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede priglašenih stroškov odgovora na pritožbo je sodišče druge stopnje odločilo, da jih krije upnik sam, ker so bili nepotrebni. V odgovoru na pritožbo namreč ni navedel ničesar, kar bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve oziroma k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).