87. člen ZMZPP
(1)Za sposobnost biti stranka in za pravdno sposobnost fizične osebe je treba uporabiti pravo njene države.
(2)Če tuji državljan ni pravdno sposoben po prvem odstavku tega člena, je pa pravdno sposoben po pravu Republike Slovenije, lahko sam opravlja dejanja v postopku.
(3)Zakoniti zastopnik tujega državljana iz drugega odstavka tega člena sme opravljati dejanja v postopku le, dokler tuj državljan ne izjavi, da sam prevzema pravdo.
(4)Za sposobnost biti stranka, kadar gre za tujo pravno osebo, je treba uporabiti pravo, določeno v 17. členu tega zakona.
- VSL sklep I Ip 88/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Združitev zadrug je v Republiki Avstriji urejena v Zakonu o združitvi zadrug in o spremembi obrtnega reda, ki v prvem odstavku 5. člena glede združitve s pripojitvijo določa, da z vpisom združitve v register zadrug po sedežu zadruge, ki prenaša premoženje, preide to premoženje vključno z dolgovi na prevzemno zadrugo, prenosna zadruga pa ugasne. Z dnem vpisa združitve v register firm preneha pravna subjektiviteta prenosne zadruge, kar pomeni, da kot neobstoječa oseba tudi nima več sposobnosti biti stranka.
- VSRS Sklep II Ips 398/2009Vrhovno sodišče RS · 2009
Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve zahteve za pravno varstvo. S stališča pravne identitete gre v takem primeru za drugo (pravno) osebo in ne zgolj za drugačno (napačno ali pomanjkljivo) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.
- VSL sklep II Ip 4414/2007Višje sodišče v Ljubljani · 2008
Ob dejstvu, da je upnik tuja pravna oseba, ni mogoče mimo določb ZMZPP, ki glede statusa pravnih oseb uzakonja tako imenovano teorijo o ustanovitvi in predpisuje, da je za pravni položaj pravne osebe treba uporabiti pravo, ki ji pravna oseba pripada, pripadnost pa se določi po pravu države, po katerem je bila ustanovljena. Prav tako ZMZPP tudi sposobnost biti stranka tuje pravne osebe veže na pravo njene pripadnosti. Po avstrijskem pravu družba z omejeno odgovornostjo za razliko od našega prava ne preneha obstajati z izbrisom iz trgovinskega registra (izbris ima zgolj deklaratorni učinek), ampak le ta obstaja do popolne vnovčitve in razdelitve njenega aktivnega premoženja.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 3. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep I Ip 88/2017Višje sodišče v Ljubljani · 8. 3. 2017
Združitev zadrug je v Republiki Avstriji urejena v Zakonu o združitvi zadrug in o spremembi obrtnega reda, ki v prvem odstavku 5. člena glede združitve s pripojitvijo določa, da z vpisom združitve v register zadrug po sedežu zadruge, ki prenaša premoženje, preide to premoženje vključno z dolgovi na prevzemno zadrugo, prenosna zadruga pa ugasne. Z dnem vpisa združitve v register firm preneha pravna subjektiviteta prenosne zadruge, kar pomeni, da kot neobstoječa oseba tudi nima več sposobnosti biti stranka.
- VSRS Sklep II Ips 398/2009Vrhovno sodišče RS · 23. 7. 2009
Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve zahteve za pravno varstvo. S stališča pravne identitete gre v takem primeru za drugo (pravno) osebo in ne zgolj za drugačno (napačno ali pomanjkljivo) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.
- VSL sklep II Ip 4414/2007Višje sodišče v Ljubljani · 27. 2. 2008
Ob dejstvu, da je upnik tuja pravna oseba, ni mogoče mimo določb ZMZPP, ki glede statusa pravnih oseb uzakonja tako imenovano teorijo o ustanovitvi in predpisuje, da je za pravni položaj pravne osebe treba uporabiti pravo, ki ji pravna oseba pripada, pripadnost pa se določi po pravu države, po katerem je bila ustanovljena. Prav tako ZMZPP tudi sposobnost biti stranka tuje pravne osebe veže na pravo njene pripadnosti. Po avstrijskem pravu družba z omejeno odgovornostjo za razliko od našega prava ne preneha obstajati z izbrisom iz trgovinskega registra (izbris ima zgolj deklaratorni učinek), ampak le ta obstaja do popolne vnovčitve in razdelitve njenega aktivnega premoženja.
- VSK sklep I Cpg 135/2004Višje sodišče v Kopru · 7. 4. 2005
Tožeča stranka očitno ni fizična, pa tudi ne pravna oseba. Po navedbah tožeče stranke gre pri njej za proizvodno podjetje oz. za vinogradniško posestvo, v vsakem primeru pa za obliko združevanja, za katero je vprašanje sposobnosti biti pravdna stranka, treba presojati po avstrijskem pravu, glede na to, da ima tožeča stranka sedež v Avstriji.
- VSRS Sklep II Ips 372/2004Vrhovno sodišče RS · 17. 3. 2005
Ker z vpisom združitve v register firm prenosna zadruga ugasne (prvi odstavek 5. člena avstrijskega zakona), s tem preneha tudi njena pravna subjektiviteta. Prenosna zadruga zaradi vpisane pripojitve ne obstaja več, ne more biti niti pravna oseba, niti nosilec pravic in obveznosti v materialnopravnem razmerju, ne nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. To pa tudi pomeni, da neobstoječa zadruga ne more imeti sposobnosti biti stranka. Opredelitev neobstoječe pravne osebe kot upnice v izvršilnem postopku je ovira oziroma pomanjkljivost, ki je že v času vložitve izvršilnega predloga ni bilo mogoče odpraviti (prvi odstavek 83. člena ZPP/77), ni pa je mogoče odpraviti niti po določbi prvega odstavka 81. člena sedanjega ZPP.