17. člen ZMZPP

Ko sodišče odloča o tožbenem zahtevku, o njem presoja na podlagi okoliščin oziroma po stanju na dan izdaje sodbe, kot to pravilno izpostavlja tožena stranka v pritožbi. Ker je na dan izdaje sodbe tožena stranka obstajala, saj je po izničenju izbrisa po pravu države J. nastopila pravna fikcija, kot da do izbrisa sploh ni prišlo, terjatev in ločitvena pravica iz razloga neobstoja tožene stranke zato nista prenehali. Ne glede na dejstvo, da ob začetku stečajnega postopka nad tožečo stranko in v času izdelave končnega seznama preizkušenih terjatev tožena stranka ni obstajala, to ne pomeni, da je obveznost stečajnega dolžnika prenehala ali da je ni bilo mogoče izpolniti.

Postopek priznanja in izvršitve tujih sodnih odločb je v neposredni vzročni zvezi s postopkom, v katerem so bile tuje sodne odločbe izdane. Do postopka priznanja pride prav zaradi predhodno izdanih tujih sodnih odločb. Zato je mogoče šteti, da postopek priznanja tujih sodnih odločb pravzaprav pomeni nadaljevanje pravnomočno končanih sodnih postopkov, saj predstavlja odločitev o tem, ali pravice in obveznosti, ki so bile pridobljene pred tem v sodnih postopkih, učinkujejo tudi na od države izdaje sodbe različnem teritoriju. Postopek priznanja tuje sodne odločbe je zato smiselno šteti kot »zadnji« del sodnega postopka iz tretjega odstavka 31. člena ZSDZP.

Združitev zadrug je v Republiki Avstriji urejena v Zakonu o združitvi zadrug in o spremembi obrtnega reda, ki v prvem odstavku 5. člena glede združitve s pripojitvijo določa, da z vpisom združitve v register zadrug po sedežu zadruge, ki prenaša premoženje, preide to premoženje vključno z dolgovi na prevzemno zadrugo, prenosna zadruga pa ugasne. Z dnem vpisa združitve v register firm preneha pravna subjektiviteta prenosne zadruge, kar pomeni, da kot neobstoječa oseba tudi nima več sposobnosti biti stranka.

V obravnavani zadevi je pooblastilo za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila ustrezno, saj je notarsko overjeno, v njem pa stečajni upravitelj predlagatelja pooblaščenca odvetnico, da v njegovem imenu uredi vse potrebno za prenos lastništva, med drugim tudi podpiše kupoprodajno pogodbo in zemljiškoknjižno dovolilo ter overi podpis pri notarju. Dejstvo, da v pooblastilu nista poimensko navedena kupca iz kupoprodajne pogodbe, na veljavnost pooblastila in izdanega zemljiškoknjižnega dovolila, ne more vplivati.

ZFPPIPP sicer res ne določa, da navodila sama po sebi niso izpodbojna, vendar po splošnih pravilih civilnega prava navodilo - izjavljena volja ene stranke drugi stranki - ustvarja učinek (le) med tema strankama. Razveljavitev učinka navodil ne more imeti neposrednega učinka na razmerje med tožečo in toženo stranko, saj takšnega učinka niso imela niti navodila sama. Zgolj navodilo družbi L. d.o.o. za sklenitev cesijske pogodbe ni ustvarilo pravnih posledic, zato samo po sebi ne more biti izpodbojno. Navedeno velja tudi za poroštvo, ki naj bi ga L. d.o.o. prevzela po navodilu tožeče stranke. Do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tudi ni prišlo s tem, ko je z izplačilom s strani poroka nastala regresna pravica poroka do stečajnega dolžnika, saj se s samo transakcijo niti vloga niti višina dolga stečajnega dolžnika nista spremenili, spremenil se je le upnik. S plačilom s strani poroka se v premoženjski sferi tožeče stranke torej ni spremenilo ničesar, spremenila se je le oseba upnika. Za odločitev ne more biti odločilno, ali je hčerinska družba posle sklenila na podlagi prejetih navodil tožeče stranke ali na podlagi lastne presoje, saj ravnanja hč

ZGD ne izpostavlja avtomatične odgovornosti obvladujoče družbe za obveznosti odvisne družbe, saj je odvisna družba kljub temu pravno samostojna družba.

Avstrijsko pravo izjemoma podeljuje pravni osebi procesno sposobnost tudi po izbrisu iz sodnega registra. Družba z omejeno odgovornostjo lahko obstaja tudi po izbrisu iz registra do popolne vnovčitve in razdelitve njenega premoženja v okviru t. i. naknadne likvidacije. Vendar ni mogoče govoriti o podelitvi splošne procesne sposobnosti, torej za opravljanje kakršnikoli (najširših) procesnih dejanj, pač pa gre le za dejanja, ki merijo na vnovčitev terjatev družbe in razdelitev tako pridobljenega premoženja.

Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve zahteve za pravno varstvo. S stališča pravne identitete gre v takem primeru za drugo (pravno) osebo in ne zgolj za drugačno (napačno ali pomanjkljivo) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.

Ob dejstvu, da je upnik tuja pravna oseba, ni mogoče mimo določb ZMZPP, ki glede statusa pravnih oseb uzakonja tako imenovano teorijo o ustanovitvi in predpisuje, da je za pravni položaj pravne osebe treba uporabiti pravo, ki ji pravna oseba pripada, pripadnost pa se določi po pravu države, po katerem je bila ustanovljena. Prav tako ZMZPP tudi sposobnost biti stranka tuje pravne osebe veže na pravo njene pripadnosti. Po avstrijskem pravu družba z omejeno odgovornostjo za razliko od našega prava ne preneha obstajati z izbrisom iz trgovinskega registra (izbris ima zgolj deklaratorni učinek), ampak le ta obstaja do popolne vnovčitve in razdelitve njenega aktivnega premoženja.

Vprašanje aktivne legitimacije upnika je del materialnega prava, zato ob dejstvu, da je upnik tuja pravna oseba, ni mogoče mimo določb ZMZPP, ki glede statusa pravnih oseb uzakonja t. i. teorijo o ustanovitvi in predpisuje, da se za pravni položaj pravne osebe uporabi pravo, ki ji pravna oseba pripada, pripadnost pa se določi po pravu države, po katerem je bila ustanovljena. V obravnavani zadevi ni sporno, da je upnik pravna oseba avstrijskega prava, ki pa ga sodišče prve stopnje ni uporabilo, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Slovensko statusno pravo omogoča tako tudi preoblikovanje, da od preoblikovanja dalje obstoji več univerzalnih pravnih naslednikov dotedanje gospodarske družbe, a obenem določa, da preide z delitvijo na novo/prevzemno družbo tisti del premoženja družbe, ki je določen z delitvenim načrtom, zato je lahko upnik le tisti, ki je pravni naslednik in v skladu z delitvenim načrtom tudi prevzemnik določene terjatve. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče najprej ugotoviti, kakšna je vsebina avstrijskega prava, nato, za kako statusno preoblikovanje je šlo, in na koncu, ali je bila predmetna terjatev prenesena na pravno osebo, ki je

Ker ima tožena stranka, nad katero je bil v letu 2001 uveden stečajni postopek, sedež v Republiki Makedoniji, je potrebno glede pravic in dolžnosti strank v stečajnem postopku uporabiti pravo te države, saj se po 1. odstavku 17. člena ZMZPP za pravni položaj pravne osebe uporabi pravo države, ki ji pravna oseba pripada (Zakon o stečaju Republike Makedonije). Ker tožnik, kljub izrecnemu pozivu sodišča, ni izkazal, da je terjatev prijavil v stečajnem postopku, ni izkazan njegov pravni interes za vodenje pravde o terjatvi iz naslova razlike med izplačano akontacijo osebnega dohodka in dogovorjeno provizijo. Zato je sodišče tožbo pravilno zavrglo.

Ker z vpisom združitve v register firm prenosna zadruga ugasne (prvi odstavek 5. člena avstrijskega zakona), s tem preneha tudi njena pravna subjektiviteta. Prenosna zadruga zaradi vpisane pripojitve ne obstaja več, ne more biti niti pravna oseba, niti nosilec pravic in obveznosti v materialnopravnem razmerju, ne nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. To pa tudi pomeni, da neobstoječa zadruga ne more imeti sposobnosti biti stranka. Opredelitev neobstoječe pravne osebe kot upnice v izvršilnem postopku je ovira oziroma pomanjkljivost, ki je že v času vložitve izvršilnega predloga ni bilo mogoče odpraviti (prvi odstavek 83. člena ZPP/77), ni pa je mogoče odpraviti niti po določbi prvega odstavka 81. člena sedanjega ZPP.