VSL sklep IV Cpg 14/2008

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdi.

Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pri subjektu vpisa vpisalo spremembo osnovnega kapitala od 14.970.355,53 EUR na 12.444.216,32 EUR, število delnic od 597.916 na 497.022, šest novih članov nadzornega organa in skupščinski sklep skupščine z dne 29.1.2008 z naslednjo vsebino: "umakne se 100.894 lastnih delnic družbe A d.d., katerih imetnika sta hčerinski družbi A d.d., in sicer B d.d., v višini 58.374 delnic družbe A d.d., kar predstavlja 9,76% osnovnega kapitala družbe A d.d. in družba C d.d., v višini 42.520 delnic družbe A d.d., kar predstavlja 7,11% osnovnega kapitala A d.d.. Umik 100.894 lastnih delnic A d.d., se izvede skladno z določbo 3. odst. 250. člena ZGD-1, zaradi kršitve 2. odst. 250. člena ZGD-1 in sicer tako, da družba A d.d. pridobi imetništvo 100.894 lastnih delnic A d.d., od sedanjih imetnikov - hčerinskih družb A d.d. in sicer 58.374 delnic od B d.d. in 42.520 delnic od družbe C d.d., proti plačilu v višini povprečne tržne cene v zadnjem mesecu pred objavo sklica seje skupščine, ki znaša 309,47 EUR za delnico. Uprava je dolžna lastne delnice, ki se s tem sklepom umikajo, od hčerinskih družb B d.d. in C d.d., pridobiti najkasneje v roku enega tedna od dneva sprejema tega sklepa. Umik 100.984 lastnih delnic A d.d., se izvede na podlagi zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic po poenostavljenem postopku v skladu s 3. in 4. odst. 381. člena ZGD-1. Osnovni kapital A d.d. je zmanjšan z dnem vpisa sklepa v register, in sicer za znesek 2.526.139,21 EUR tako, da osnovni kapital družbe A d.d. po zmanjšanju znaša 12.444.216,32 EUR. Kapitalske rezerve družbe A d.d. so povečane z vpisom sklepa v sodni register, in sicer za znesek 2.526.139,21 EUR, tako da kapitalske rezerve po umiku lastnih delnic znašajo 29.842.695,86 EUR. Rezerve za lastne deleže in lastne delnice ter lastni poslovni deleži A d.d., po umiku lastnih delnic znašajo 0,00 EUR." Sprejme se čistopis statuta z dne 29.1.2008. Zavrnilo pa je predlog udeleženca za prekinitev postopka.

Proti sklepu se je udeleženec pravočasno pritožil in uveljavljal vse pritožbene razloge po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg). Sodišču druge stopnje je predlagal, naj pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Predlagatelj je predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da vse določbe ZPP uporablja na podlagi 37. člena ZNP in 19. člena ZSReg.

I. Vpis v spremembe osnovnega kapitala

1O postopkovnih kršitvah

1.1. O bistveni kršitvi določb postopka (8. točka 2. odst. 339. člena ZPP).

Udeleženec je na podlagi 3. v zvezi z 2. odst. 31. člena ZSReg vložil ugovor, ki je bil vročen predlagatelju - subjektu vpisa. Slednji je na ugovor odgovoril (list. št. 20). Odgovor na ugovor predlagatelja je bil vročen pooblaščencu udeleženca po izdaji izpodbijanega sklepa. Ugovor je pravno sredstvo. Za število vlog, ki jih lahko vlagajo stranke, veljajo smiselno pravila, predpisana za pritožbo in odgovor na pritožbo (344. člen ZPP). Zato je imel predlagatelj na ugovor udeleženca pravico vložiti le odgovor na ugovor. Udeleženec pa je bil upravičen do vročitve odgovora na ugovor, vendar le v vednost (2. odst. 344. člena ZPP). Upoštevati je treba tudi temeljno načelo, da je postopek za vpis v sodni register hiter (13. člen ZSReg). Po prejemu odgovora na ugovor mora namreč registrsko sodišče o zahtevku za vpis odločiti (32. člen ZSReg). Načelo kontradiktornosti je torej bilo spoštovano. Pravica do izjave udeleženca ni bila kršena. Ravnanje registrskega sodišča, ki je sicer vročilo odgovor na ugovor predlagatelja udeležencu šele po izdaji izpodbijanega sklepa, ne predstavlja uveljavljane absolutne bistvene kršitve postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP.

1.2. O kršitvi pravil o predhodnem vprašanju (33. člen ZSReg).

V skladu z 2. odst. 211. člena ZPP udeleženec proti sklepu o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka nima posebne pritožbe. To pa pomeni, da lahko v pritožbi zoper sklep, s katerim lahko registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, uveljavlja vse pritožbene razloge tudi v zvezi s (procesnim) sklepom o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka.

Nasprotovanje predlagatelja prekinitvi postopka, predlaganega po udeležencu, samo po sebi še ne pomeni navajanje spornih dejstev po 2. odst. 33. člena ZSReg in s tem dolžnosti registrskega sodišča prekiniti postopek do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju. Registrsko sodišče lahko samo opravi materialnopravno presojo ničnosti v smislu 381. člena in 250. člena ZGD-1. Slednje je pravilno ugotovilo, da gre samo za pravna vprašanja, katera lahko registrsko sodišče samo reši (1. odst. 33. člena ZSReg). Sodišče druge stopnje se zato v celoti strinja z razlogi sklepa, s katerim je registrsko sodišče zavrnilo predlagateljev predlog za prekinitev postopka.

1.3. O kršitvi pravil o naroku (32. člen ZSReg).

Osnovno pravilo o naroku, ki velja v registrskem postopku, je predpisano v 1. odst. 32. člena ZSReg. Registrsko sodišče namreč praviloma odloči o zahtevku za vpis v sodni register brez naroka. Izjema od opisanega pravila je predpisana v 2. odst. 32. člena ZSReg. Registrsko sodišče razpiše narok, če presodi, da je to potrebno za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev. Registrsko sodišče je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da mu naroka ni treba opraviti.

Načelo kontradiktornosti se v registrskem postopku izraža v skladu s smiselno uporabo 4. člena ZNP v zvezi s 3. odst. 31. člena ZSReg in ne z opravo naroka po 2. odst. 32. člena ZSReg. Kot je bilo pojasnjeno že pri odgovoru na pritožbene trditve v zvezi s kršitvijo, predpisano v 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP, pravila o pravici do izjave v registrskem postopku udeležencu niso bila kršena.

2O zmotni ugotovitvi dejanskega stanja

Registrsko sodišče je vpisalo pri predlagatelju spremembo zneska kapitala in števila delnic na podlagi sklepa št. 1, po nasprotnem predlogu delničarja predlagatelja D d.d. (primerjaj v spisu 3. do 5. stran notarskega zapisnika izredne seje skupščine delničarjev predlagatelja z dne 29.1.2008, opr. št. SV 17/2008). Za predlagani sklep je glasovalo 63,81% vseh oddanih glasov, torej je bil omenjeni sklep sprejet z navadno večino. Nasprotni predlog delničarja D d.d., je bil izglasovan. Pravno neodločilno je dejstvo, da je šlo za tehnično izpopolnjen predlog sklepa. Registrsko sodišče ni vpisalo v sodni register sklepa z vsebino 2. točke objavljenega dnevnega reda (2. in 3. stran omenjenega notarskega zapisa), saj na izredni seji skupščine delničarjev predlagatelja o omenjenem predlogu sklepa delničarji sploh niso glasovali. Pritožbeni očitek o zmotno oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju torej ni utemeljen.

3O zmotni uporabi materialnega prava

Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic se lahko izvede v breme bilančnega dobička ali statutarnih rezerv ali drugih rezerv iz dobička, če jih je dovoljeno uporabiti za te namene (2. alineja 3. odst. 381. člena ZGD-1). V 23. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba) je predpisano posebno pravilo za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic. Po slednjem pravilu je treba poleg listin iz 1. odst. 22. člena te uredbe priložiti predlogu tudi bilanco stanja, iz katere so razvidni viri za pridobitev delnic zaradi njihovega umika. Vsi ti pogoji so bili izpolnjeni in je registrsko sodišče torej lahko odločilo o predlogu za vpis. Bilanca stanja za obdobje od 1.1.2007 do 30.9.2007 je bila priložena predlogu (A/8). Iz slednje so razvidni viri za pridobitev delnic zaradi njihovega umika v skladu s 23. členom Uredbe. Pod postavko IV rezerve iz dobička znašajo 29.031.671,58 EUR. Registrsko sodišče mora torej v skladu s 34. členom ZSReg preizkusiti, ali so izpolnjeni vsi pogoji za vpis iz 1. odst. 22. člena v zvezi s 23. členom Uredbe. Materialnopravne predpostavke v skladu s 4. točko 1. odst. 34. člena ZSReg je moralo presojati v skladu z 2. alinejo 3. odst. 381. člena ZGD-1. Pritožbeni očitek, da bi moral predlagatelj v sklepu navesti, v breme katerih taksativno določenih kategorij iz 2. alineje 3. odst. 381. člena ZGD-1, je bilo izvedeno poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, torej ni utemeljen.

Registrsko sodišče je lahko opravilo materialnopravni preizkus predlaganega vpisa spremembe osnovnega kapitala. V skladu s 5. odst. 381. člena ZGD-1 je treba v kapitalske rezerve odvesti znesek, ki je enak skupnemu najmanjšemu emisijskemu znesku umaknjenih delnic. Najmanjši emisijski znesek delnice je v skladu z določbo 1. odst. 173. člena ZGD-1 enak nominalnemu znesku delnic. Nominalni znesek delnice predlagatelja je znašal 25,00 EUR. Za umik 100.984 lastnih delnic se morajo torej kapitalske rezerve povečati za znesek 2.526.139,21 EUR, kot je bilo sprejeto s sklepom skupščine št. 1. V zvezi s 5. odst. 381. člena ZGD-1 predlagatelj ne more imeti v bilanci stanja v postavkah, določenih v 3. odst. 381. člena ZGD-1, skupnega zneska v višini 31.223.666,18 EUR (zmnožek 100.894 lastnih delnic x nakupna cena 309,47 EUR). Registrsko sodišče je materialnopravno pravilno presodilo, da je bil omenjeni sklep lahko izglasovan z navadno večino glasov v skladu s 4. odst. 381. člena ZGD-1.

II. Vpis članov nadzornega sveta.

Sodišče druge stopnje se strinja z razlogi izpodbijanega sklepa, da je vpis spremembe članov nadzornega sveta v sodni register po svoji vsebini deklaratornega značaja in ne vpliva na nastanek ali ukinitev udeleženčevih pravic.

Ne glede na to, je odločitev registrskega sodišča o vpisu novih članov organa nadzora tudi po materialnem pravu pravilna. Predlagatelj je lahko posegal sam v svoje skupščinske sklepe in je torej lahko s sklepom z dne 29.1.2008 o imenovanju članov nadzornega sveta družbe razveljavil sklepe skupščine z dne 31.7.2007. Zato ni bila kršena kogentna določba 1. odst. 275. člena ZGD-1 o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta in zahtevani 3/4 večini za izglasovanje takšnega predčasnega odpoklica. V sodnem registru je vpisanih na podlagi imenovanja skupščine z dne 29.1.2008 6 članov nadzornega sveta (sklep št. 5 notarskega zapisnika skupščine, listina SV 17/2008 z dne 29.1.2008, str. 10) in ne 14 kot zmotno meni pritožnik. Registrsko sodišče je torej pravilno uporabilo materialno pravo in odločilo v skladu s 4. točko 1. odst. 34. člena ZSReg.

Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna postopkovna kršitev, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno (2. odst. 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).