250. člen ZGD-1

Zakon določa najstrožjo sankcijo za pravne posle, ki bi imeli ekonomsko enak učinek za družbo, kot če bi ta sama pridobivala lastne delnice, kar pa pomeni, da je nično le posojilo (ali drug pravni posel s primerljivim učinkom), ne pa tudi sam posel pridobitve delnic. Tako pridobljene delnice tudi nimajo statusa lastnih delnic, kot ga imajo po določilu 251. člena ZGD-1 delnice, pridobljene s strani tretjih oseb za račun družbe oziroma delnice, ki jih pridobiva odvisna družba ali družba, v kateri ima družba večinski delež.

Premoženje vzajemnega sklada upravlja družba za upravljanje, in sicer v svojem imenu in za račun sklada, spričo česar v razmerju do druge stranke iz posla, ki ga je sklenila družba za upravljanje za račun vzajemnega sklada, odgovarja za izpolnitev iz tega posla prav družba za upravljanje (prvi odstavek 136. člena ZISDU-1, sedaj tudi prvi odstavek 169. člena ZISDU-2). To pa pomeni, da je v takšnih primerih družba za upravljanje odgovorna nasprotni pogodbeni stranki za izpolnitev vseh obveznosti iz določenega posla, torej tudi za tiste obveznosti, ki nastanejo kot (zakonska) posledica neveljavnega (ničnega) pravnega posla.

Zakonsko besedilo ne podpira stališča tožeče stranke, da pridobitev delnic s fiktivnimi posli vodi do končne posledice lastnih delnic, iz katerih ne izvirajo glasovalne pravice. Tožeča stranka svojemu stališču, da gre pri pridobitvi delnic s fiktivnimi posli za lastne delnice, v podporo zmotno navaja teorijo, ki sicer podpira „široko interpretacijo“ določila 1. odstavka 248. člena ZGD-1, vendar le v smeri, da naj sodišče široko razlaga termin „zagotovi“ oziroma „pravni posel“ s katerim bi družba lahko ekonomsko podpirala nakup delnic ciljne družbe. Široke razlage pa teorija ne širi na sam koncept „lastne delnice“. Za pravne učinke prodaje delnic in status ter opredelitev lastnih delnic pa so ključni zakonski znaki 247. člena ter 251. člena ZGD-1 in ne 248. člena ZGD-1, slednjih pa tožeča stranka v prvem sklopu trditev, ki se nanašajo na pridobitev delnic tožene stranke s strani W., ni zatrjevala. Glede na zasledovani namen splošne prepovedi pridobivanja lastnih delnic, to je ohranjanje substance osnovnega kapitala družbe, pritožbeno sodišče meni, da z odsvojitvijo po zakonskih rokih iz 243. člena ZGD pride do ponovne vzpostavitve zakonitega stanja in delnice,

Uprava tožene stranke bi morala pridobivati lastne delnice šele po tem, ko bi skupščina sprejela ustrezen sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic. Pravno dopusten je namreč tudi poenostavljen ali redni umik že pridobljenih lastnih delnic, kar z drugimi besedami tudi pomeni, da uprava družbe lahko med poslovnim letom pridobiva lastne poslovne delnice (brez vnaprejšnjega soglasja skupščine), pri čemer mora seveda pri tem narediti ustrezno oceno glede pričakovanega dobička na koncu poslovnega leta, saj je čisti dobiček običajno tisti vir (poleg statutarnih rezerv in drugih rezerv iz dobička), iz katerega se v bilanci stanja za določeno poslovno leto (v katerem so bili lastni deleži pridobljeni) oblikujejo rezerve za lastne deleže.

Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic se lahko izvede v breme bilančnega dobička ali statutarnih rezerv ali drugih rezerv iz dobička, če jih je dovoljeno uporabiti za te namene (2. alineja 3. odst. 381. člena ZGD-1). V 23. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, je predpisano posebno pravilo za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom delnic. Po slednjem pravilu je treba poleg listin iz 1. odst. 22. člena te uredbe priložiti predlogu tudi bilanco stanja, iz katere so razvidni viri za pridobitev delnic zaradi njihovega umika.

V obravnavanem primeru je upnik predlagal, naj se dolžniku prepove razpolaganje z ... delnicami, katerih izdajatelj ne pa tudi imetnik je sam dolžnik. Takšna prepoved razpolaganja pa glede na konkretno dejansko stanje ni možna.

Delnice, tudi tiste, ki imajo naravo lastnih delnic, pa lahko umakne le izdajatelj sam in to šele potem, ko skupščina odloči in sprejme ustrezen korporacijski sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala.