VSL sklep I Ip 274/2008

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izdajo sklepa o izvršbi zoper dolžnikovega dolžnika A. A. ter odločilo, da upnik sam krije svoje stroške predloga.

Zoper sklep se je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotno in nepolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožil upnik. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker ima sklep pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti. Izrek sklepa je nerazumljiv in nasprotuje razlogom. Sodišče prve stopnje se strinja z navedbo upnika, da upravno izplačilna prepoved ne vpliva na izvršbo na plačo za poplačilo terjatve iz naslova zakonite preživnine ali odškodnine za škodo, nastale zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, a kljub temu zaključi, da je upnikov predlog neutemeljen. Sodišče tudi ni presojalo nasprotujočih si navedb SPIZ-a, ki jih je podajal v postopku. Le ta je šele po drugem opozorilu upnika posredoval vse podatke, ki so pomembni za določitev vrstnega reda upnikove terjatve. Nadalje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo določbe drugega odstavka 135. člena ZIZ, s čimer je napačno uporabilo materialno pravo. Določbo citiranega člena je treba presojati v kontekstu izigravanja upnikov, ko dolžnik z upravno izplačilno prepovedjo prepreči poravnavo upnikove terjatve. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in ga spremeni oziroma zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

A. A. je na pritožbo upnika odgovoril. Meni, da so dejanja v predmetni zadevi opravljali korektno in v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

V obravnavani zadevi teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 435/2005-III z dne 30. 1. 2006 (priloga A2), po kateri dolžnik upniku iz naslova odškodnine za škodo, nastale zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti oziroma izgube delovne zmožnosti, dolguje znesek 40.400.000,00 SIT (sedaj 168.586,21 EUR) s pripadki. Ker je dolžnikov dolžnik, to je A. A., od dolžnikove pokojnine v višini 946,91 EUR upniku na račun njegove terjatve izplačeval le po 180,00 EUR, je upnik za neizplačane zneske v višini 471,70 EUR pri sodišču podal predlog za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika.

Po določbi 134. člena ZIZ lahko upnik predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži dolžnikovemu dolžniku (delodajalcu, A. A., Z. Z.), da mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Upnik lahko takšen predlog vloži do konca izvršilnega postopka, sklep, s katerim sodišče njegovemu predlogu ugodi, pa ima učinek sklepa o izvršbi. Dolžnikov dolžnik namreč odgovarja za poravnavo tistih zneskov, ki niso bili odtegnjeni in izplačani po sklepu o izvršbi. Tak znesek pa ne predstavlja vedno oziroma avtomatično celotne izterjevane terjatve. Pri izvršbi na plačo oziroma druge stalne prejemke sodišče s sklepom o izvršbi zarubi le tisti del plače oziroma prejemka, na katerega je mogoče seči z upoštevanjem omejitve iz 102. člena ZIZ in dolžnikovemu dolžniku naloži, da mora po pravnomočnosti sklepa upniku plačati oziroma plačevati denarni znesek, za katerega je dovolilo izvršbo (129. člen ZIZ), kar pomeni, da je uspešnost izterjave odvisna od višine dolžnikove plače oziroma prejemka in njegove obveznosti do upnika.

Dolžnikov dolžnik lahko v breme prejemka, ki ga izplačuje dolžniku, prejme raznovrstne sklepe: sodne sklepe o izvršbi (128. do 143. člen ZIZ), upravno izplačilne prepovedi (135. člen ZIZ) in sklepe o davčni izvršbi (159. do 165. člen Zakona o davčnem postopku, Ur. l. RS, št. 117/2006, v nadaljevanju ZDavP-2). Pri tem pa se v primerih, ko razpoložljiva denarna sredstva dolžnika (to so sredstva z upoštevanjem z zakonom določenega zneska, ki mora dolžniku ostati za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati) ne zadoščajo za poplačilo vseh dolgov, postavi vprašanje vrstnega reda posameznih izplačil. A. A. je namreč sodišču in upniku sporočil, da od dolžnikove pokojnine v korist dolžnikove nekdanje žene M. O., ki je na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 1507/2002-IV z dne 1. 10. 2002 upravičena do preživnine v znesku 90.000,00 SIT mesečno oziroma do preživnine v valoriziranem znesku, odteguje znesek 471,70 EUR, zato lahko upoštevajoč omejitve iz 102. člena ZIZ upniku izplačujejo le 180,00 EUR mesečno.

Vrstni red posameznih sklepov se oblikuje, ko dolžnikov dolžnik prejme sodni ali davčni sklep o izvršbi oziroma, ko prejme upravno izplačilno prepoved. 135. člen ZIZ namreč določa, da ima upravno izplačilna prepoved pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo. Pri vrstnem redu posameznih terjatev je treba opozoriti na prednost davčnih sklepov (glej 94. člen ZDavP-2) pred sodnimi sklepi o izvršbi in upravnimi izplačilnimi prepovedmi, vendar ne v primeru tako imenovanih privilegiranih upnikov po sklepu o izvršbi. Tudi upravno izplačilna prepoved, ki se že izplačuje v breme dolžnikove pokojnine, torej izgubi vrstni red v primeru privilegiranega upnika iz sodnega sklepa o izvršbi. V zvezi s tem pritožba pravilno opozarja, da ima terjatev upnika D. K. naravo privilegirane terjatve iz drugega odstavka 135. člena ZIZ, zato dolžnikova upravna izplačilna prepoved nanjo ne vpliva. Res je sicer, da se predmetna upravno izplačilna prepoved nanaša na izterjavo zakonite preživnine, vendar gre vseeno za dolžnikovo prostovoljno dovoljenje, zato po oceni sodišča druge stopnje ni mogoče govoriti o konkurenci dveh enakovrednih privilegiranih terjatev. ZIZ v drugem odstavku 135. člena na prvo mesto postavlja le tiste privilegirane terjatve, ki se izterjujejo v izvršbi.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 135. člena ZIZ, zato je sodišče druge stopnje upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče v skladu z zgoraj navedenim presodi, ali je dolžnikov dolžnik odgovoren za neizplačane zneske in nato ponovno odloči o utemeljenosti upnikovega predloga.

Odločitev o pritožbenih stroških upnika se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločitev.