135. člen ZIZ

Iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica z zahtevano predložitvijo potrebnih listin, ki pa jih je bilo glede na pogodbeni dogovor dopustno predložiti šele naknadno, izvajala nedopusten vpliv na odločitve potrošnikov po 8. členu ZVPNPP. Iz izreka izpodbijane odločbe pa izhaja, da se tožnici prepove enkrat mesečno zaračunavati pogodbeno kazen v višini 35 EUR, če potrošniki v 14 dneh po sklenitvi pogodbe in odobritvi kredita ne predložijo v skladu s pogodbo potrjene administrativne prepovedi na svoj osebni dohodek oziroma pokojnino ali poroštvene izjave poroka. Po presoji sodišča so citirani razlogi in izrek izpodbijane odločbe v medsebojnem nasprotju, saj splošne prepovedi zahtevati zavarovanja za dana posojila oziroma kredite ni, glede na ugotovitev, da je v obravnavanem primeru v nasprotju z zakonom, da tožnica potrošnikom daje na voljo dodaten rok po sklenitvi pogodb, da predložijo zahtevana zavarovanja šele naknadno, pa bi bilo po presoji sodišča tožnici na podlagi drugega odstavka 12. člena ZVPNPP, kolikor bi bili za to izpolnjeni pogoji, kvečjemu mogoče prepovedati, da potrošnikom daje na voljo takšen dodaten rok, oz. ji zapovedati, da vsa zavarovanja zahteva že

Pravilno se je sodišče prve stopnje sklicevalo na ZminP. S tem zakonom se zasleduje načelo, da mora biti tudi delavcem, prejemnikom minimalne plače, zagotovljeno dostojno življenje. Zgodovinska razlaga sprememb 102. člena ZIZ potrjuje materialnopravno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Po uveljavitvi ZIZ-J je kot meja minimalnega denarnega zneska, na katerega z izvršbo ni možno poseči, določen znesek v višini 70 % minimalne plače (brez dostavka ″zmanjšane za″), torej znesek v višini 70 % minimalne bruto plače. Minimalni varovani znesek je za razliko od prej veljavne ureditve v vsakem primeru enak in ni odvisen od dolžnikovih osebnih okoliščin, ki vplivajo na odmero davkov in prispevkov, temveč je odvisen le od vsakokratne višine minimalne (bruto) plače, kot je določena v skladu z ZMinP. Glede na to zgodovinsko razlago ne drži osrednja materialnopravna teza upnika, da mora dolžniku ostati 76 % neto plače.

Zakonskega teksta, da ima izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo pravni učinek sklepa o izvršbi, ni mogoče razumeti, da postane sklep o izvršbi. Gre zgolj za učinek proti sodnim izvršbam na denarno terjatev dolžnika, ki se vršijo na njegovo plačo oziroma pokojnino. Sodna izvršba na pokojnino ne more omejiti izplačilne prepovedi z dolžnikovo privolitvijo, razen v primerih, ki so izrecno našteti v drugem odstavku 135. člena ZIZ.

Prepoved izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik (upravna izplačilna prepoved), ima pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo. Vendar pa to ne pomeni, da je upravna izplačilna prepoved v celoti izenačena s sklepom o izvršbi, saj ni sklep o izvršbi in tudi nima narave sodne odločbe. Pravna narava upravno izplačilne prepovedi je pravnoposlovna: ne nastane s sodno odločbo, pač pa po volji dolžnika oz. s soglasjem upnika ter potrditvijo dolžnikovega dolžnika.

Zakonskega teksta, da ima izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo pravni učinek sklepa o izvršbi, ni mogoče razumeti, da postane sklep o izvršbi. Gre zgolj za učinek proti sodnim izvršbam na denarno terjatev dolžnika, ki se vršijo na njegovo plačo. Začasna odredba s katero se anticipira odločitev v glavni stvari (regulacijska začasna odredba), je v primerih zavarovanja denarnih terjatev, v splošnem sistemu začasnih odredb po ZIZ izključena. Če je za meritorno odločanje o zahtevku po pravilih Uredbe pri določitvi mednarodne pristojnosti za začasne odredbe ali ukrepe zavarovanja pristojno slovensko sodišče (o tem bo moralo prvostopenjsko sodišče v nadaljevanju pravde še odločiti), je podana tudi pristojnost za ukrepe zavarovanja. Ta pristojnost pa je podana tudi v primeru, če bi sodišče odločilo, da je za odločanje o glavni zadevi pristojno tuje sodišče. Določba o izključni pristojnosti sodišča, pri katerem teče postopek, se po naravi stvari lahko nanaša le na pristojnost slovenskega sodišča.

Upravna izplačilna prepoved nastane z dolžnikovo prostovoljno odobritvijo, zaradi česar pravna narava terjatve, ki se poplačuje z izvrševanjem upravne izplačilne prepovedi, ni pravno pomembna. Dolžnikov delodajalec je prišel v zavezo za izvrševanje upravne izplačilne prepovedi šele tedaj, ko je prejel v realizacijo obrazec „odstopna izjava in upravno-izplačilna prepoved“, ki je bil popolnoma izpolnjen.

Za preživninske terjatve velja predpisan vrstni red kot za druge terjatve. Preživninska terjatev ima prednost le pred terjatvijo iz upravne izplačilne prepovedi. Pri nepremičninski izvršbi je preživninska terjatev na tretjem mestu izplačila.

Preživninska terjatev je privilegirana samo v primeru izvršbe na podlagi izplačilne prepovedi, v ostalih primerih pa velja vrstni red pridobitve pravice do poplačila.

Dolžnikov dolžnik lahko v breme prejemka, ki ga izplačuje dolžniku, prejme raznovrstne sklepe: sodne sklepe o izvršbi (128. do 143. člen ZIZ), upravno izplačilne prepovedi (135. člen ZIZ) in sklepe o davčni izvršbi (159. do 165. člen Zakona o davčnem postopku, Ur. l. RS, št. 117/2006, v nadaljevanju ZDavP-2). Pri tem pa se v primerih, ko razpoložljiva sredstva dolžnika (to so sredstva z upoštevanjem z zakonom določenega zneska, ki mora dolžniku ostati za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati) ne zadoščajo za poplačilo vseh dolgov, postavi vprašanje vrstnega reda posameznih izplačil. Upravno izplačilna prepoved, ki se že izplačuje v breme dolžnikove pokojnine, izgubi vrstni red v primeru privilegiranega upnika iz sodnega sklepa o izvršbi.

Izvršba na plačo je mogoča le v primeru, da je dolžnikov delodajalec tretja oseba, ne pa sam dolžnik kot samostojni podjetnik.

Iz predložene listinske dokumentacije (fotokopij "Odstopnih izjav in upravno - izplačilnih prepovedi") izhaja, da jih je tožnica odobrila, oziroma da je privolila v izplačilne prepovedi na njen osebni dohodek oziroma pokojnino. Pravni učinek takšne prepovedi je odrejen v določilu 135. člena ZIZ (v času odobritve v 125. členu Zakona o izvršilnem postopku). Izenačena je s sklepom o izvršbi na dolžnikovo plačo. Tako je z navedeno določbo izplačilna prepoved z dolžnikovo odobritvijo uvrščena med tiste javnopravne listine, s katerimi se na prisilen način realizira upnikova pravica, brez aktivnega dolžnikovega sodelovanja. Razlika z ostalimi omenjenimi listinami je le v tem, da ne tudi proti njegovi volji.

Odločitev, da je nezarubljivi del plače ustrezno višji v primeru, če ima dolžnik, katerega plača se rubi, zakonite preživninske obveznosti, se opravi na ugovor dolžnika (ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ).