VSL sodba I Cp 465/2008

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za obnovo postopka zavrže.
2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 2.486,07 EUR (dvatisočštiristošestinosemdeset 07/100) stroškov postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo obnovo postopka in razveljavilo zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 3047/2005 z dne 25.11.2005. Ugotovilo je, da je predlog tožene stranke za obnovo postopka pravočasen, saj je bil predlog vložen 18.9.2006, to pa je v zakonitem 30-dnevnem roku, ki se šteje od dneva, ko je tožena stranka izvedela za sodbo, torej 9.9.2006. Ugotovilo je tudi, da tožba ni bila pravilno vročena.

Zoper sklep se z obširnimi razlogi pritožuje tožeča stranka in predlaga spremembo tako, da se obnova ne dovoli oziroma, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi s sklepom z dne 21.5.2007, ki je postal pravnomočen, zavrnilo predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti zamudne sodbe z dne 25.11.2005. V isti zadevi z novo odločbo ne more odločiti drugače. Sodišče prve stopnje je enake navedbe in enake dokaze presojalo dvakrat ter napravilo dva popolnoma nasprotna si zaključka. Pritožba na to navaja razloge, zaradi katerih šteje, da je bila vročitev pravilna.

Na pritožbo je odgovorila tožena stranka in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi tožena stranka kot bistveno trdi, da ji niti tožba niti zamudna sodba nista bili pravilno vročeni. Zato je 19.9.2006 predlagala razveljavitev potrdila o izvršljivosti in obnovo postopka. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21.5.2007 zavrnilo predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti, ker je ugotovilo, da sta bili obe sodni pošiljki, torej tožba in sodba, pravilno vročeni. Sklep z dne 21.5.2007 je postal pravnomočen, kajti pritožba ni bila vložena.

Pravna podlaga za obnovo postopka je v konkretnem primeru 2. tč. 394. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 2. tč. 1. odst. 396. čl. ZPP. 2. tč. 394. čl. ZPP pravi, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Po 2. tč. 1. odst. 396. čl. ZPP je treba predlog za obnovo postopka vložiti v 30 dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki.

Ker je mogoče obnoviti le postopek, ki je pravnomočno končan, je torej pogoj za obnovo postopka, pravnomočna odločba, ki jo sodišče razveljavi s sklepom, s katerim se dovoli obnova postopka. Če odločba ni pravnomočna, ni pogojev za obnovo postopka. Če odločba ni bila prav vročena, pa ni mogla postati pravnomočna.

V konkretni zadevi je bilo najprej sporno, ali je bila pravilno vročena sodba. Šele pravilna vročitev bi lahko imela za posledico pravnomočnost in šele tedaj bi nastopil osnovni pogoj za obnovo postopka. Vprašanje, ali je bila sodba prav vročena, zadeva stranko, ki trdi, da je bila vročitev napačna, in sodišče. Za tak primer, ko torej stranka trdi, da je bila vročitev napačna in da zato odločba ni postala pravnomočna in izvršljiva, je v 3. odst. 42. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju predvidena razveljavitev potrdila o izvršljivosti, pa tudi pravnomočnosti (glej sklep VS RS III Ips 101/2006 z dne 28.8.2007). Stranka ima torej v tem postopku možnost dokazati nepravilnost vročitve, podobno kot je po 7. odst. 149. čl. ZPP mogoče tudi vročitev dokazovati drugače kot z vročilnico.

Ko je torej sodišče prve stopnje s sklepom z dne 21.5.2007 zavrnilo predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti, je s tem ugotovilo, da je sodba postala izvršljiva, torej je bila tudi pravnomočna, predvsem pa to pomeni, da je bila vročitev sodbe pravilno opravljena. Po podatkih spisa je sodba že 20.12.2005 postala pravnomočna, torej je bila vročitev opravljena že pred tem. Predlog za obnovo postopka, vložen 19.9.2006, je torej prepozen glede na 30-dnevni rok iz 396. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje bi predlog zato moralo zavreči po 1. odst. 398. čl. ZPP. Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da je predlog za obnovo postopka zavrglo (glej tudi 3. tč. 365. čl. ZPP).

Na pritožbene trditve zato ni treba odgovarjati. Dodati je še treba, da 2. tč. 396. čl. ZPP ne more imeti v mislih situacije, ko ni bila prav vročena sodba, pač pa situacije, ko je do kršitve prišlo med postopkom (glej dr. Juhart, Civilno procesno pravo, FLRJ, Univerzitetna založba Ljubljana, 1961, str. 483, tudi sklep VSL II Cp 1302/2002, z dne 25.9.2002). S stališčem, da teče 30-dnevni rok iz 396. čl. ZPP od tedaj, ko je tožena stranka zvedela za sodbo, se ni mogoče strinjati. S stališča pravnih učinkov se za sodbo zve z vročitvijo. Nobenega razumnega razloga tudi ni videti, da bi bilo treba dovoliti obnovo postopka in razveljaviti sodno odločbo samo zato, ker ni bila prav vročena.

Ker tožena stranka v postopku ni uspela, mora tožeči stranki povrniti pravdne stroške, ki obsegajo tako stroške v postopku na prvi stopnji, kot tudi pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. ZPP).

V skladu s predlogom in Odvetniško tarifo je pritožbeno sodišče tožeči stranki priznalo naslednje stroške: po 850 točk za zastopanje na obravnavi 11.9.2007 in 3.10.2007, pri čemer je analogno uporabilo 2. tč. tarifne št. 20 Odvetniške tarife, 50 točk za trajanje na obravnavi 11.9.2007 in 100 točk za trajanje na obravnavi 3.10.2007 ter 50 točk za obvestilo stranki. Skupaj je to 1900 točk. K temu je treba prišteti 20 % DDV, torej 380 točk in 29 točk za materialne stroške (2 % od 1000 točk je 20 točk in 1 % od 900 točk je 9 točk). Skupaj je to 2309 točk. Upoštevaje, da odvetniška točka znaša 0,46 EUR, znašajo skupni stroški na prvi stopnji 1062,14 EUR, ostalih zahtevanih stroškov (stroškovnik na list. št. 80) pritožbeno sodišče ni priznalo, ker ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za pravdo (1. odst. 155. čl. ZPP).

Tožeči stranki pa gredo tudi stroški pritožbe in sicer 2550 točk po tarifni št. 21/3 in 20 % DDV, torej 510 točk, in 35,5 točk za materialne stroške (2 % od 1000 točk je 20 točk in 1 % od 1550 točk je 15,5 točke). Skupaj je to 3095,05 točk, oziroma 1423,93 EUR. Skupni stroški torej znašajo 2486,07 EUR. Tožena stranka jih mora povrniti tožeči stranki v 15 dneh, če pa bo s plačilom v zamudi, tečejo od zamude dalje zakonske zamudne obresti, ki jih je tožeča stranka prav tako zahtevala.