VSL sklep I Cp 1322/2001

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Prvostopno sodišče je ustavilo zapuščinski postopek po pokojnem G.B., ker je ugotovilo, da zapustnik ni zapustil premoženja (ki ne bi bilo upoštevano v prejšnjem sklepu o dedovanju opr. št. O 299/55 z dne 19.10.1955). Proti temu sklepu se pritožujejo dediči po svoji pooblaščenki in smiselno uveljavljajo pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navajajo, da prvostopno sodišče ni upoštevalo dejstva, da po odločbi Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 26.6.1995 izhaja, da so zapustniku kot staremu delničarju (iz leta 1933) L. d.d. rezervirane delnice, ki jih hrani Slovenska razvojna družba kot detentor. Zato njegovi nasledniki - dediči želijo izposlovati dedni sklep naslovnega sodišča, ker bodo s tem sklepom o dedovanju vrednostnih papirjev - delnic, glasečih se na zapustnika, terjali izročitev ustreznega dela rezerviranih delnic serije C pravne naslednice L. d.d. iz leta 1933, to je P.L. d.d. iz leta 1994 oziroma zamenjavo šestih starih originalnih delnic za nove delnice iz rezervirane serije C v detenciji Slovenske razvojne družbe. Pritožba ni utemeljena. Dediči pokojnega G.B. kot predlagatelji izdaje novega sklepa o dedovanju in kot pritožniki zmotno razlagajo odločbo Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 26.6.1995 (priloga A2) in dogovor o premoženju, ki je predmet denacionalizacije z dne 13.12.1993 (priloga A4). Kot je razvidno iz njihovega predloga, dediči menijo, da so z odločbo Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 26.6.1995 znova priznane delnice L. d.d. z dne 30.12.1933, vpisane v delniški knjigi stran 8 pod št. 00020 in pod št. 03066-03070 na ime pokojnega G.B. Zmotno menijo, da lahko na podlagi dogovora med P.L. d.d. in odborom delničarjev X. d.d. uveljavljajo s sklepom o dedovanju prenos delnic od razlaščenca na njegove pravne prednike, da jih bodo nato lahko zamenjali za nove delnice, ki jih po lastninjenju P.L. d.d. hrani Slovenska razvojna družba. Pri tem prezrejo, da je bila L. d.d. leta 1946 nacionalizirana in da se nacionilizirano premoženje vrača upravičencem po Zakonu o denacionalizaciji (ZDen, Ur. l. RS št. 27/91 in nadaljnji). Upravičenci do vrnitve premoženja nacionaliziranih kapitalskih družb so delničarji (13. člen ZDen), premoženje (kapital) pa se vrača z vzpostavitvijo lastninskega deleža upravičenca na družbenem kapitalu pravnih oseb (37. člen ZDen), oziroma na drug z zakonom določen način. Potreben je torej denacionalizacijski postopek oziroma odločba o denacionalizaciji in šele na tej podlagi vrnjeno premoženje je lahko predmet dedovanja po pokojnem upravičencu, ki mu je bilo premoženje podržavljeno (74. člen ZDen). V tem smislu so formulirane tudi listine, na katere se pritožniki sklicujejo, predvsem odločba Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 26.6.1995. Ta dovoljuje lastninsko preoblikovanje podjetja P.L. d.d. in upošteva prejšnje delnice v zasebni lastnini, za katere je v skladu z denacionalizacijskimi zahtevki rezervirano določeno število novih delnic, ki so do dokončne rešitve spornih zahtevkov (o denacionalizaciji) prenesene na nekdanji Sklad RS za razvoj. Dogovor o premoženju, ki je predmet denacionalizacije, z dne 13.12.1993, pa predstavlja načelni dogovor o vračilu premoženja prejšnjim delničarjem L. d.d. s priznanjem vrednosti starih delnic in z načinom konvertiranja teh delnic v nove delnice P.L. d.d. Navedeni dogovor predvideva bodoče poravnave med denacionalizacijskimi upravičenci oziroma njihovimi pravnimi nasledniki in P.L. d.d.. Iz 3. in 5. točke navedenega dogovora izhaja, da se bodo upoštevale delnice, priznane v denacionalizacijskem postopku. Iz zgoraj navedenega je zaključiti, da odločba z dne 26.6.1995 ne pomeni novega priznanja veljavnosti starih delnic iz leta 1933 in v povezavi s predloženimi šestimi delnicami pokojnega zapustnika ne izkazuje obstoja novega premoženja, ki bi lahko bilo predmet novega zapuščinskega postopka. Skladno s tem je prvostopno sodišče ugotovilo, da pokojni zapustnik ni vknjižen v centralnem registru Centralne klirinško depotne družbe d.d. v Ljubljani kot imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev in posledično, da ni novega premoženja. Potrebna je odločba o denacionalizaciji, ki bi omogočala upravičencu vrnitev premoženja iz tistega dela premoženja, ki je bilo z odločbo prenešeno na tedanji Sklad RS za razvoj. Ker torej ni izkazano, da bi bilo kakršnokoli premoženje že vrnjeno pokojnemu G.B., je zaključiti, da ni podlage za zapuščinski postopek in je torej prvostopno sodišče s svojo odločitvijo pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno materialnopravno odločilo. Zato je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju).