VSL sklep I Cpg 567/2005

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Predlagatelj nosi sam svoje stroške pritožbe.
Nasprotni udeleženec in stranska udeleženca nosijo sami svoje stroške
odgovorov na pritožbo.

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog, da se predlagatelja kot

delničarja nasprotnega udeleženca pooblasti da skliče skupščino

nasprotnega udeleženca in da določi dnevni red zasedanja skupščine

(1. točka izreka). Dopustilo je udeležbo J.P. in F.G. v tem postopku

(2. točka izreka). Predlagatelju je naložilo, da mora povrniti

nasprotnemu udeležencu in stranskima udeležencema njihove stroške

postopka.

Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil iz vseh

pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom

ZNP. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani

sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Predlagatelj je svojo pritožbo dopolnil z vlogo z dne 7.6.2005, kar

pa je po izteku tridnevnega pritožbenega roka, ki je potekel

8.5.2005. Sicer pa pritožnik ni navedel tehtnih razlogov, ki bi

upravičevali obrambo prepozno vložene dopolnitve pritožbe v smislu 3.

odstavka 33. člena ZNP. Pritožbeno sodišče zato dopolnitve ni

upoštevalo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo

do v pritožbi očitane bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke 2.

odst. 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Ne drži namreč

pritožbena trditev, da predlagatelju na naroku dne 22.4.2005 ni bila

dana možnost izjaviti se o navedbah nasprotnih udeležencev. Iz

zapisnika o naroku, ki ga je sodišče prve stopnje tega dne opravilo

izhaja, da je bil pooblaščenec predlagatelja prisoten. Iz vsebine

zapisnika ni razvidno, da bi le-ta podal kakršne koli predloge, ki bi

jih sodišče prve stopnje zavrnilo, niti, da je poskušal podati izjavo

o navedbah nasprotnih udeležencev in da bi mu to bilo strani sodišča

preprečeno. Pritožbene trditve o tem, zakaj predlagatelj ni pripravil

pismene vloge, niso pomembne. Prav tako pa tudi ne pritožnikovo

stališče, da so se na naroku obravnavale za zadevo nepomembne stvari,

saj navedeno ne predstavlja zatrjevane kršitve, niti nanjo ne kaže.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi

ugotovljenega dejanskega stanja pravilno zaključilo, da niso podane

procesne predpostavke zaradi katerih bi bil ta postopek dopusten,

vendar iz drugih razlogov.

Predlagatelj je kot 80%-ni delničar nasprotnega udeleženca, s

predlogom zahteval, da ga sodišče pooblasti, da skliče skupščino

nasprotnega udeleženca v smislu določbe 3. odst. 284. člena ZGD, ker

kljub njegovi zahtevi tega ni storila uprava nasprotnega udeleženca.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlog sicer podal zakoniti

zastopnik predlagatelja, ki pa ni imel podlage za za takšno dejanje v

sklepu skupščine, kot je to predpisano v 11. alinei 14. točke

družbene pogodbe o ustanovitvi predlagatelja. Predlagatelj je namreč

družba z omejeno odgovornostjo. Družbeniki v družbi z omejeno

odgovornostjo v družbeni pogodbi predvidijo pravice, ki jih imajo pri

upravljanju družbe in način njihovega izvrševanja (1. odst. 438. člen

ZGD). V upravljanje družbe torej spadajo zadeve, glede katerih se

družbeniki dogovorijo, da bodo o njih odločali skupno. Pri zastopanju

družbe pa je poslovodja vezan na odločitve družbenikov, ki spadajo v

okvir upravljanja družbe in ne sme o teh vprašanjih zavzemati lastnih

odločitev ali stališč mimo sklepov skupščine. Sodišče prve stopnje je

pri tem ugotovilo, da med zadeve upravljanja predlagatelja, o katerih

soglasno na skupščini odločajo vsi družbeniki, spada odločanje o

dnevnem redu in glasovanju na skupščinah povezanih družb, kjer je

predlagatelj lastnik delnic (11. alinea 14. točke družbene pogodbe).

Ker je bilo ugotovljeno, da družbeniki niso sprejeli nobenega sklepa

o glasovanju na skupščini nasprotnega udeleženca, to pomeni, da

zakoniti zastopnik ni imel podlage za vložitev predmetnega predloga.

To dejstvo pa po oceni pritožbenega sodišča vpliva na upravičenost

zakonitega zastopnika predlagatelja vložiti predmetni predlog.

Zakonsko upravičenje poslovodje zastopati družbo (1. odst. 32. člena

ZGD) je v teh, zadevah kot že povedano, z družbeno pogodbo omejeno.

Vezano je na predhodno odločitev družbenikov. Zato bi moral zakoniti

zastopnik predložiti ustrezen skupščinski sklep, ki ga pooblašča

oziroma, ki mu dovoljuje začeti predmetni postopek (80. člen ZPP v

zvezi s 37. členom ZNP). Na to pomankljivost pa sta v predmetnem

postopku opozorila stranska udeleženca, ki jima je sodišče prve

stopnje dovolilo udeležbo v tem postopku. J.P. in F.G. sta kot

družbenika predlagatelja vsak v obsegu enotretinjskega deleža,

trdila, da skupščina predlagatelja ni sprejela nobene odločitve o

glasovanju na skupščini nasprotnega udeleženca, katerega večinski

lastnik je predlagatelj. Pri tem tretji družbenik M.S., ki je tudi

zakoniti zastopnik predlagatelja, temu ni oporekal. Ker zakoniti

zastopnik predlagatelja ne razpolaga z ustreznim skupščinskim sklepom

predlagatelja, ki bi ga pooblastil k takšnemu ravnanju, v predmetnem

postopku ne more predlagatelja zastopati. To pa pomeni, da

predlagatelj ni pravdno sposoben, zaradi česar vodenje tega postopka

ni dopustno. Pravdna sposobnost predlagatelja je namreč procesna

predpostavka, ki kot rečeno v tem postopku ni podana, zato je iz tega

razloga pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga,

ki ga je vložil zakoniti zastopnik predlagatelja. Pritožbeno sodišče

pri tem ugotavlja, da v predmetnem primeru ni potrebno izvesti

postopka po 1. odst. 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, saj

zakoniti zastopnik ni nasprotoval trditvam stranskih udeležencev, da

ustrezni skupščinski sklep, ki bi mu dovoljeval vložitev predloga, ne

obstoji, niti njunim trditvam, da je njegovo ravnanje samovoljno. Pri

tem je zmotno pritožbeno stališče, da navedene okoliščine niso

odločilne češ, da gre zgolj za interna razmerja med družbeniki. Z

udeležbo stranskih udeležencev v tem postopku se je namreč izkazalo,

da bi se moral zakoniti zastopnik izkazati s posebnim dovoljenjem za

vložitev predmetnega predloga (80. člen ZPP v zvezi s 37. členom

ZNP). Kot je bilo že povedano so družbeniki predlagatelja med zadeve

upravljanja družbe, o katerih odloča skupščina oziroma družbeniki

soglasno, z družbeno pogodbo izrecno vključili odločanje o glasovanju

na skupščinah povezanih družb, kjer je predlagatelj lastnik delnic.

Zato sme direktor na skupščini takšne družbe ravnati le v skladu s

predhodnim sklepom skupščine predlagatelja, katere direktor je.

Njegovo zakonsko pooblastilo zastopati predlagatelja (1. odst. 32.

člena ZGD) namreč ne pomeni, da sme samovoljno brez ustreznega

skupščinskega sklepa zastopati predlagatelja na skupščini družbe, v

kateri je le-ta lastnik delnic. To pa tudi pomeni, da brez ustreznega

skupščinskega sklepa nima pooblastila vložiti predloga, da takšna

družba skliče skupščino. Pri tem pa se je v postopku na prvi stopnji

izkazalo, da skupščina predlagatelja ni odločala o glasovanju na

skupščini nasprotnega udeleženca, niti ni bila v ta namen pri

predlagatelju sklicana.

Na preostale pritožbene trditve, s katerimi pritožnik napada stališča

sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, saj je

izpodbijani sklep potrdilo iz drugih razlogov.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo

sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37.

členom ZNP).

Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje pritožbene stroške

(1. odst. 154. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZPP). Nasprotni

udeleženci in stranska udeleženca nosijo vsak svoje stroške odgovora

na pritožbo, saj po oceni pritožbenega sodišča v njih zgolj

ponavljajo stališča, ki so jih podali v postopku na prvi stopnji (1.

odst. 155. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).