VSM sklep I Cp 2470/2003
ECLI:SI:VSMB:2005:I.CP.2470.2003Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
"Stvarna pristojnost sodišča se presodi na podlagi navedb v
tožbi in dejstev, ki so sodišču znana in sicer takoj po
prejemu tožbe; pozneje nastale spremembe se zato ne
upoštevajo."
Izrek
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje
r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v
nadaljnji postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno
odločbo.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom se je Okrožno sodišče v M. izreklo za
stvarno nepristojno za obravnavanje te pravdne zadeve in
odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena
v nadaljnje poslovanje stvarno in krajevno pristojnemu
Okrajnemu sodišču v M..
Proti citiranemu sklepu je tožeča stranka vložila pravočasno
pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene krštive
določb pravdnega postopka in se v pritožbenem predlogu
zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Pritožba je utemeljena.
Po pregledu in preizkusu zadeve v smeri uveljavljanega
pritožbenega razloga kot tudi po uradni dolžnosti - drugi
odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP,
pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritrditi smiselnemu
pritožbenemu očitku, da sodišče prve stopnje pri odločanju v
tej zadevi ni uporabilo določila 17. člena ZPP, ki določa,
da sodišče presodi po uradni dolžnosti takoj po prejemu
tožbe, ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno (prvi
odstavek člena); pristojnost pa se presodi na podlagi navedb v tožbi
in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (drugi odstavek člena); če
pa se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira
pristojnost sodišča, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek,
ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še
naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče
iste vrste (tretji odstavek člena).
V obravnavani pravdni zadevi je bila tožba zaradi plačila
zneska 2,060.218,00 SIT vložena pri Okrožnem sodišču v
M. dne 28.04.2005, ker pa je dne 10.05.2005 tožena stranka
delno plačala odškodnino, je s pripravljalno vlogo z dne
23.05.2005 tožeča stranka tožbeni zahtevek skrčila na
1,453.400,00 SIT. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega
sklepa, je sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo,
da vrednost spornega predmeta po skrčitvi ne presega
2,000.000,00 SIT, zato se je izreklo za stvarno nepristojno. Takšna
odločitev je glede na že navedeno zakonsko določilo 17. člena ZPP
napačna. Po tem določilu namreč mora sodišče takoj po prejemu tožbe
po uradni dolžnosti, ne da bi čakalo na predlog strank in preden
sploh opravi kakšno drugo procesno dejanje, ki sodi med predhodne
preizkuse tožbe, presoditi, ali je pristojno in v kakšni sestavi je
pristojno (prvi odstavek 17. člena ZPP). Pristojnost sodišča se
presodi na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so sodišču znana
(drugi odstavek 17. člena ZPP), to pa pomeni, da je za preizkus
pristojnosti odločilen ravno trenutek, ko je tožba vložena in
dejstva, ki jih tožba vsebuje. V tem trenutku mora biti podano
pristojno dejansko stanje, pozneje nastale spremembe (tudi, če so
nastale, še preden je bila tožba vročena toženi stranki) se zato ne
upoštevajo, kot to določa tretji odstavek 17. člena ZPP. Pravdni
postopek se namreč po 179. členu ZPP začne s tožbo; z vročitvijo
tožbe tožencu pa začne pravda teči - 189. člen ZPP. Določba o
ustalitvi pristojnosti sodišča tako v zvezi s stvarno pristojnostjo
sodišča narekuje, da zmanjšanje tožbenega zahtevka tekom postopka, ki
začne teči z vložitvijo tožbe, na pristojnost sodišča nima vpliva,
tudi če toženi stranki tožba še ni bila vročena, saj se pristojnost
presoja na podlagi tožbenih navedb, kar je tudi v skladu z načelom
ekonomičnosti postopka.
V obravnavani zadevi je bila vrednost spornega predmeta ob
vložitvi tožbe nad 2,000.000,00 SIT, zato je bila v trenutku
vložitve tožbe podana pristojnost Okrožnega sodišča v
M., ki se je zaradi že navedenih določil ZPP ustalila.
Določilo 19. člena ZPP, na katerega se je sicer oprlo
sodišče prve stopnje pa po prepričanju pritožbenega sodišča
ureja drugo procesno situacijo. Sodišče prve stopnje ima
namreč možnost, da se po uradni dolžnosti izreče za stvarno
nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob
predhodnem preizkusu tožbe, kar pomeni, da če ob vložitvi tožbe
vrednost spornega predmeta ne presega 2,000.000,00 ali sicer zadeva
po svoji naravi ne spada v pristojnost okrožnega sodišča, se lahko
okrožno sodišče ob predhodnem preizkusu po uradni dolžnosti izreče za
nepristojno, sicer pozneje po uradni dolžnosti tega ne more več
sanirati.
Ker je bila ob vložitvi tožbe podana pristojnost okrožnega
sodišča, je slednje kljub znižanju tožbenega zahtevka pod
2,000.000,00 SIT ostalo stvarno pristojno. Sodišče prve
stopnje je s tem, ko se je izreklo za stvarno nepristojno,
bistveno kršilo določbe pravdnega postopka relativnega
značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP, kar pritožba
izrecno graja, zato je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni
pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo - 354. člen ZPP.
O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče
odločilo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.
Vir: Višje sodišče v Mariboru · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑