VSM sklep I Cp 2470/2003

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje
r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v
nadaljnji postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno
odločbo.

Z izpodbijanim sklepom se je Okrožno sodišče v M. izreklo za

stvarno nepristojno za obravnavanje te pravdne zadeve in

odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena

v nadaljnje poslovanje stvarno in krajevno pristojnemu

Okrajnemu sodišču v M..

Proti citiranemu sklepu je tožeča stranka vložila pravočasno

pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene krštive

določb pravdnega postopka in se v pritožbenem predlogu

zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Po pregledu in preizkusu zadeve v smeri uveljavljanega

pritožbenega razloga kot tudi po uradni dolžnosti - drugi

odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP,

pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritrditi smiselnemu

pritožbenemu očitku, da sodišče prve stopnje pri odločanju v

tej zadevi ni uporabilo določila 17. člena ZPP, ki določa,

da sodišče presodi po uradni dolžnosti takoj po prejemu

tožbe, ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno (prvi

odstavek člena); pristojnost pa se presodi na podlagi navedb v tožbi

in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (drugi odstavek člena); če

pa se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira

pristojnost sodišča, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek,

ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še

naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče

iste vrste (tretji odstavek člena).

V obravnavani pravdni zadevi je bila tožba zaradi plačila

zneska 2,060.218,00 SIT vložena pri Okrožnem sodišču v

M. dne 28.04.2005, ker pa je dne 10.05.2005 tožena stranka

delno plačala odškodnino, je s pripravljalno vlogo z dne

23.05.2005 tožeča stranka tožbeni zahtevek skrčila na

1,453.400,00 SIT. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega

sklepa, je sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo,

da vrednost spornega predmeta po skrčitvi ne presega

2,000.000,00 SIT, zato se je izreklo za stvarno nepristojno. Takšna

odločitev je glede na že navedeno zakonsko določilo 17. člena ZPP

napačna. Po tem določilu namreč mora sodišče takoj po prejemu tožbe

po uradni dolžnosti, ne da bi čakalo na predlog strank in preden

sploh opravi kakšno drugo procesno dejanje, ki sodi med predhodne

preizkuse tožbe, presoditi, ali je pristojno in v kakšni sestavi je

pristojno (prvi odstavek 17. člena ZPP). Pristojnost sodišča se

presodi na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so sodišču znana

(drugi odstavek 17. člena ZPP), to pa pomeni, da je za preizkus

pristojnosti odločilen ravno trenutek, ko je tožba vložena in

dejstva, ki jih tožba vsebuje. V tem trenutku mora biti podano

pristojno dejansko stanje, pozneje nastale spremembe (tudi, če so

nastale, še preden je bila tožba vročena toženi stranki) se zato ne

upoštevajo, kot to določa tretji odstavek 17. člena ZPP. Pravdni

postopek se namreč po 179. členu ZPP začne s tožbo; z vročitvijo

tožbe tožencu pa začne pravda teči - 189. člen ZPP. Določba o

ustalitvi pristojnosti sodišča tako v zvezi s stvarno pristojnostjo

sodišča narekuje, da zmanjšanje tožbenega zahtevka tekom postopka, ki

začne teči z vložitvijo tožbe, na pristojnost sodišča nima vpliva,

tudi če toženi stranki tožba še ni bila vročena, saj se pristojnost

presoja na podlagi tožbenih navedb, kar je tudi v skladu z načelom

ekonomičnosti postopka.

V obravnavani zadevi je bila vrednost spornega predmeta ob

vložitvi tožbe nad 2,000.000,00 SIT, zato je bila v trenutku

vložitve tožbe podana pristojnost Okrožnega sodišča v

M., ki se je zaradi že navedenih določil ZPP ustalila.

Določilo 19. člena ZPP, na katerega se je sicer oprlo

sodišče prve stopnje pa po prepričanju pritožbenega sodišča

ureja drugo procesno situacijo. Sodišče prve stopnje ima

namreč možnost, da se po uradni dolžnosti izreče za stvarno

nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob

predhodnem preizkusu tožbe, kar pomeni, da če ob vložitvi tožbe

vrednost spornega predmeta ne presega 2,000.000,00 ali sicer zadeva

po svoji naravi ne spada v pristojnost okrožnega sodišča, se lahko

okrožno sodišče ob predhodnem preizkusu po uradni dolžnosti izreče za

nepristojno, sicer pozneje po uradni dolžnosti tega ne more več

sanirati.

Ker je bila ob vložitvi tožbe podana pristojnost okrožnega

sodišča, je slednje kljub znižanju tožbenega zahtevka pod

2,000.000,00 SIT ostalo stvarno pristojno. Sodišče prve

stopnje je s tem, ko se je izreklo za stvarno nepristojno,

bistveno kršilo določbe pravdnega postopka relativnega

značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP, kar pritožba

izrecno graja, zato je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni

pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo - 354. člen ZPP.

O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče

odločilo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.