VSL sklep I Cp 1890/2004

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je

podlaga dedovanju 22238/37983-skem deležu nepremičnine parc.št. 509/2

k.o. K., kateri je bil zapustniku vrnjen v okviru

denacionalizacijskega postopka z odločbo RS UE K. št.

321-3999/93-08/IDI, z dne 27.2.2003, ki je postala pravnomočna dne

8.4.2003, Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG).

Zoper navedeni sklep se pritožujejo v uvodu tega sklepa navedeni

dediči zapustnika. Poudarjajo, da je sodišče napačno ugotovilo, da so

izkazani pogoji za dedovanje nadomestne nepremičnine, ki naj bi jo

dobila vnukinja zapustnika. Sodišče namreč ni upoštevalo, da je

denacionalizirano zemljišče pred zaplembo pripadalo kmetijskemu

gospodarstvu S. štev. 1 in da zato pripada tudi sedaj temu

kmetijskemu gospodarstvu, katerega lastnica pa je dedinja F. Iz

zapuščinskega spisa D 642/84 je razvidno, da je dedinja F., brat R.

pa je izsilil pravico pravico do dela zemljišč, ki so pripadala

kmetijskemu gospodarstvu s fizičnimi in psihičnimi pritiski. Dobil

jih je le kot prevzemnik kmetije pod hišno številko 12 in ne kot

dedič S. štev. 1. Sodišče tudi ni upoštevalo prvega dednega reda, v

katerega spadajo zapustnikovi otroci. Predlagajo, da se izpodbijani

sklep razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavo.

Pritožba je utemeljena.

V tem zapuščinskem postopku je sicer res potrebno uporabiti Zakon o

dedovanju kmetijskih gospodarstev, kot pravilno zaključuje v

izpodbijanem vmesnem sklepu sodišče prve stopnje, ko ugotavlja, da je

bilo zapustniku nacionalizirano zemljišče iz kasneje zaščitene

kmetije, predmet dedovanja pa je nadomestno zemljišče vrnjeno v

denacionalizacijskem postopku. Vendar pa z vmesnim sklepom o spornih

pravnih vprašanjih ni mogoče odločati. Določba 315. člena ZPP, na

katero se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu,

predvideva izdajo vmesne sodbe v primerih, ko je tožena stranka

izpodbijala tako podlago kot tudi višino tožbenega zahtevka, pa je

glede podlage stvar zrela za odločbo. Z vmesno sodno odločbo se torej

lahko odloča zgolj v primerih, ko je stvar zrela za odločanje glede

podlage zahtevka (to je glede pravne utemeljenosti dejanske podlage

zahtevka), ne pa tudi še glede višine zahtevka. Izdaja takšne sodne

odločitve je torej praviloma omejena na dajatvene zahtevke, pri

katerih mora sodišče odločati tako glede podlage, to je

kvalitativnega dela zahtevka kot tudi o njegovi višini, to je o

kvantitativnem delu zahtevka. V nepravdnih postopkih je sicer

dopusten vmesni sklep, vendar glede na vsebino zahtevkov le pri

denacionalizacijskih zahtevkih in postopkih zaradi določitve

odškodnin. V zapuščinskem postopku pa se odloča o obsegu

zapustnikovega premoženja, dedičih ter dednih in drugih pravicah

povezanih z zapuščino. To sicer pomeni, da so predmet sklepa o

dedovanju tudi dajatveni "zahtevki" (na primer zahtevki za nujne

deleže, zahtevki določenih dedičev iz 32. člena ZD in zahtevki za

izločitev gospodinjskih predmetov iz 33. člena ZD). Kolikor gre v

takšnih primerih za sporna dejanska vprašanja, o njih zapuščinsko

sodišče niti ne more odločati, temveč mora stranke napotiti na pravdo

ali upravni postopek (členi 210 do 213. člen ZD). V primeru, kakršen

je predmetni, pa kot že zgoraj rečeno, sploh ne gre za takšen

"zahtevek", o čigar dejanski podlagi bi bilo mogoče odločati, temveč

je sporno "zgolj" pravno vprašanje, ali je potrebno uporabiti splošna

pravila o dedovanju ali pa specialna pravila o dedovanju zaščitenih

kmetij oziroma kmetijskih zemljišč, torej gre le za spor o uporabi

prava. Le o spornih pravnih vprašanjih pa se glede na obrazložen

pojem vmesnega sodnega odločanja v nobenem primeru ne more odločati z

vmesnim sklepom. Zato je moralo pritožbeno sodišče ob uradnem

preizkusu materialnopravne pravilnosti sklepa ugoditi pritožbi in

izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena v zvezi s 4.

točko 358. člena ZPP in 366. členom ZPP in 163. členom ZD).

V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje z meritornim

sklepom odločiti o dedovanju solastnega deleža na vrnjenem kmetijskem

zemljišču.