VSRS Sklep II Ips 321/95

Revizija se zavrže.

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju, v katerem je med drugim ugotovilo, da zapustnik ni bil poročen, ni imel otrok, zapustil pa je sestri V. Ž. in revidentko ter brata H. K. ter razglasilo na podlagi oporočnega dedovanja za dedinjo celotne zapuščine V. Ž.

Z revizijo izpodbijani sklep je sodišče izdalo v zapuščinskem postopku, ko je odločalo o pritožbi proti sklepu o dedovanju in ob tem tudi odločilo o revidentkini zahtevi, da se ji prizna nujni delež. O tem vprašanju se odloča v zapuščinskem postopku (214. člen v zvezi s 25. in naslednjimi členi zakona o dedovanju - ZD). Odločeno je bilo torej ne le v okviru zapuščinskega postopka, marveč tudi o samem predmetu odločanja v takšnem postopku. V 163. členu ZD je določeno, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom (ZD) drugače določeno. Slednji posebej ureja dednopravne zahtevke po pravnomočnosti sklepa o dedovanju (drugo poglavje drugega dela pod VIII. ZD) in med njimi ne omenja revizije. To bi na prvi pogled kazalo na uporabo citiranega 163. člena ZD, vendar subsidiarna uporaba zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zapuščinskem postopku, kar zadeva revizijo, ne pride v poštev zaradi njene pravne narave, ker gre za izredno pravno sredstvo. Zakon o pravdnem postopku ureja izredna pravna sredstva (v šestindvajsetem poglavju) tako, da ustrezajo tej vrsti postopka, kar velja tudi za revizijo (drugi odstavek 400. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 382. člena ZPP). Zapuščinski postopek pa sodi po svoji naravi v nepravdni postopek (drugi odstavek 1. člena zakona o nepravdnem postopku - ZNP), v tem postopku pa revizija načeloma ni dovoljena (34. člen ZNP) in ker je ZD, kot rečeno, niti ne omenja, se pokaže, da revizija v zapuščinskem postopku ni dovoljena.