VSRS Sodba III Ips 65/94

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Stranki sta sklenili kreditno pogodbo, po kateri je tožeča stranka toženi nakazala 2,700.000,00 SIT kot kratkoročni kredit za dobo treh mesecev po obrestni meri R + 2 % mesečno. Tožena stranka kredita ni vrnila. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo zaradi izostanka, po kateri je tožena stranka dolžna plačati tožeči znesek 2,155.749,83 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka. V pritožbi je navedla, da iz tožbe ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in da so dejstva v nasprotju z dokazi. Navedla je še, da je bila v času glavne obravnave službeno odsotna in da je dolg že plačala. Sodišče druge stopnje je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka. Pritožbi priloženih kopij nakazil ni presojalo, saj gre tu že za ugotavljanje dejanskega stanja, iz tega razloga pa se sodba zaradi izostanka ne more izpodbijati.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču je predlagala, naj reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V reviziji navaja, da je sodišče izdalo sodbo brez ugotavljanja odločilnih dejstev, da obstoji nasprotje med posameznimi dokazi in da je nepravilno priznalo pravdne stroške.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odst. 390. člena Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Sodišči sta pravilno ugotovili, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka. Iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen (4. točka 1. odst. 332. člena ZPP). Prav tako sodbe zaradi izostanka ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker sodba zaradi izostanka temelji na navedbah tožeče stranke in odsotnost tožene predpostavlja pripoznanje, sodišče tudi ne raziskuje dejanskega stanja, na katero je oprt zahtevek. Prav tako sta sodišči pravilno ugotovili, da ni nasprotja med dejstvi, na katera je tožeča stranka oprla tožbeni zahtevek in dokazi, ki jih je predložila. Odločba o stroških v sodbi se šteje za sklep (129. člen ZPP), zoper takšen sklep pa ni revizije (primerjaj 400. člen ZPP). O stroških vsega postopka lahko odloča revizijsko sodišče samo pri odločitvah navedenih v 2. odstavku 166. člena ZPP.

Glede na navedeno, in ker tudi ni tistih revizijskih razlogov, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (386. člen ZPP).