VSRS Sodba IV Ips 20/2007

Zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti se ugodi in se plačilna naloga Tržnega inšpektorata Republike Slovenije z dne 19.12.2005 odpravita ter se postopek o prekršku zoper pravno osebo P.d.o.o. in odgovorno osebo I.M. ustavi.

A.

1Tržni inšpektorat Republike Slovenije je v postopku o prekršku pravni osebi P.d.o.o. izdal plačilni nalog zaradi prekrška po 1. točki 15. člena ZPDZC, s katerim je izrekel globo v znesku 1.000.000,00 SIT. Odgovorni osebi I.M. je prekrškovni organ izdal plačilni nalog, s katerim je zaradi prekrška po 7. točki 15. člena ZPDZC izrekel globo 100.000,00 SIT. Očitana prekrška naj bi pravna in odgovorna oseba storili s tem, da naj bi pravna oseba opravljala dejavnost potrošniškega kreditiranja, ki je ni imela vpisane v sodni register (1. alineja 3. člena ZPDZC). Zoper plačilna naloga kršitelja nista vložila zahteve za sodno varstvo, zato sta postala pravnomočna.

2Vrhovna državna tožilka je 5.7.2006 zoper pravnomočna plačilna naloga vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve predpisa, ki določa prekršek, natančneje določbe 3. člena ZPDZC. Vložnica navaja, da je Tržni inšpektorat Republike Slovenije na podlagi istega historičnega dogodka v upravni zadevi 16.12.2005 zoper pravno osebo izdal odločbo, s katero ji je prepovedal opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja. Pravna oseba je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, ki ji je Ministrstvo za gospodarstvo ugodilo in odločbo v celoti odpravilo. Drugostopenjski organ je ugotovil, da pravna oseba ni storila prekrška in je bila pravilno registrirana za opravljanje dejavnosti. Vložnica zahteve nadalje navaja, da je pravna oseba opravljala posle, ki jih lahko opravlja v okviru svoje dejavnosti in ni šlo za delo na črno iz 1. alineje prvega odstavka 3. člena ZPDZC. Tako je bila z izdajo plačilnih nalogov storjena kršitev zakona, ki določa prekršek. Vložnica predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije plačilna naloga razveljavi.

B.

3Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 24.11.2005 izhaja, da je tržni inšpektor Tržnega inšpektorata Republike Slovenije pri pregledu ugotovil, da storilka pravna oseba P.d.o.o. prodaja sesalnike ter kupcem le-teh nudi plačilo na obroke v obliki potrošniških kreditov. Pri tem je pravna oseba registrirana le za pomožne dejavnosti, povezane s finančnim posredništvom, ne pa za drugo kreditiranje. Iz standardne klasifikacije naj bi bilo razvidno, da spada dajanje potrošniških kreditov med drugo kreditiranje. Za opravljanje te dejavnosti pa storilka ni registrirana.

Na podlagi takšnega dejanskega stanja je tržni inšpektor zoper storilko izdal odločbo z dne 16.12.2005, s katero je pravni osebi prepovedal opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja, ker za opravljanje te dejavnosti ni registrirana. Hkrati je tržni inšpektor v postopku o prekršku zoper pravno osebo in odgovorno osebo izdal s predmetno zahtevo izpodbijana plačilna naloga zaradi prekrška po prvem oziroma sedmem odstavku 15. člena ZPDZC.

4Po določbi prvega odstavka 15. člena ZPDZC se z globo od 1.000.000,00 do 5.000.000,00 SIT kaznuje pravna oseba, ki opravlja dejavnost, določeno v 1. alineji 3. člena tega zakona, z globo od 100.000,00 do 500.000,00 SIT pa se za ta prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe (sedmi odstavek 15. člena ZPDZC). V 1. alineji 3. člena ZPDZC se za delo na črno šteje opravljanje dejavnosti oziroma dela, če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register, oziroma opravlja dejavnost, ki je nima določene v temeljnem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane ali v temeljnem aktu določene dejavnosti.

5Ob presojanju utemeljenosti predmetne zahteve za varstvo zakonitosti je torej potrebno ugotoviti, ali dejavnost, ki jo je opravljala storilka, predstavlja takšno dejavnost oziroma delo, ki se v skladu s 1. alinejo 3. člena ZPDZC šteje za opravljanje dela na črno. O tem pravnem vprašanju je odločilo že Ministrstvo za gospodarstvo kot pritožbeni organ v upravni zadevi, ki se je vodila zoper storilko in odgovorno osebo. Upravni organ v svoji odločbi ugotavlja, da storitve potrošniškega kreditiranja, ki jih opravlja storilka, ne predstavljajo dejavnosti, za katero bi se morala registrirati.

Po določbi četrtega odstavka 4. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) smejo gospodarske družbe poleg poslov, ki jih opravljajo v okviru registrirane dejavnosti (tretji odstavek istega člena), opravljati tudi vse druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.

Storitve potrošniškega kreditiranja, ki jih nudi storilka, je potrebno razumeti kot opravljanje poslov, ki jih sme opravljati v okviru svoje dejavnosti. Storilka svojim kupcem sesalnikov nudi potrošniški kredit, katerega edini namen je omogočiti kupcem, da kupnino za sesalnik poravnajo v več obrokih. Ta storitev omogoča storilki opravljanje njene osnovne, torej trgovske dejavnosti, in ne predstavlja samostojnega opravljanja dejavnosti na trgu.

6V obravnavanem primeru tako ne gre za dejavnost, ki bi jo bilo mogoče šteti kot delo na črno v skladu s 1. alinejo 3. člena ZPDZC. Ravnanje storilke torej ne predstavlja prekrška po prvem in sedmem odstavku 15. člena ZPDZC. Z izpodbijanima plačilnima nalogoma je bila storjena kršitev materialnih določb zakona, ki določa prekršek, in sicer glede vprašanja, ali je dejanje, zaradi katerega je začet postopek, prekršek (1. točka 156. člena ZP-1).

7Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 426. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 ugodilo zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti ter izpodbijana plačilna naloga razveljavilo, postopek o prekršku zoper pravno osebo P.d.o.o. in odgovorno osebo I.M. pa ustavilo.